Tiskane izdaje
V starosti 91 let je umrl švedski tenorist Nicolai Gedda, eden največjih opernih pevcev 20. stoletja poleg Marie Callas, Elisabeth Schwarzkopf in Dietricha Fischerja-Dieskaua. Med poslušalci je bil priljubljen, še preden so na operno prizorišče stopili slavni trije tenorji Luciano Pavarotti, Placido Domingo in Jose Carreras.
Po poročanju časnika The Telegraph pa je bil verjetno tudi najbolj vsestranskih od vseh, saj je v pol stoletja dolgi karieri poustvaril več kot 100 vlog.
Umrl je 8. januarja zaradi zastoja srca na svojem domu na Švedskem. Njegovo smrt je družina mesec dni ohranjala zase.
Rodil se je leta 1952 v Stockholmu švedski materi iz delavske družine in očetu ruskih korenin. Starši so ga zapustili, kar je izvedel pri 17 letih. Vzgojila sta ga teta in njen ruski soprog, pevec, ki ga je vpeljal v svet glasbe in jezikov.
»Imel je neverjetno liričen in eleganten glas, še posebej pa se je odlikoval v francoski operi,« je povedal tiskovni predstavnik Kraljeve švedske opere, ki je potrdila njegovo smrt. Opere je izvajal v francoskem, ruskem, nemškem, italijanskem, angleškem, češkem in švedskem jeziku.
Potem ko ga je petja učil švedski tenorist Carl Martin Ohman, je pri 26 letih debutiral z opero Adolpha Adama Le Postillon de Longjumeau, ki vsebuje eno najbolj zahtevnih tenorskih arij. Produkcijo je leta 1952 pripravila Kraljeva švedska opera. Njegov nastop je opazil avstrijski dirigent Herbert von Karajan, Gedda pa je že leto kasneje nastopal v Pariški operi in Kraljevi operi v Londonu.
Leta 1957 je prvič gostoval na salzburškem festivalu v Mozartovem Begu iz seraja ter še isto leto v Gounodovem Faustu v Metropolitanski operi v New Yorku. Kot velik ljubljenec občinstva je v tej operni hiši med letoma 1957 in 1983 nastopil več kot 350-krat. Poustvaril je vsa velika francoska, italijanska, ruska in češka operna dela.
Nikolai Gedda je nastopal in snemal tudi z našim Slovenskim oktetom. Leta 1993 je izšel album Nicolai Gedda in Slovenski oktet, njihovi skupni koncerti pa so pri občinstvu izzivali prave ovacije. Tudi basist Marjan Štefančič, ki je v Slovenskem oktetu pel med letoma 1960 in 1992, je imel sodelovanje okteta z njim za vrhunec kariere.
Odprl jim je pot v mojstrovine pravoslavne liturgije, Štefančič pa ga je občudoval tudi zaradi njegovih človeških značilnosti: »Svetovni pevec nas je lepo sprejel in nas je imel za povsem enakovredne; z nami se je obnašal zelo spoštljivo, kot velik gospod. V duhovnih pesmih je našel ansambel, kateremu je takšna vrsta glasbe tudi povsem ležala; in smo se dobro ujeli.«
Aktiven je bil do svojih poznih 70 let, zadnja leta pa je živel na Švedskem. Francija mu je leta 2010 podelila najvišje civilno odlikovanje, legijo časti.
