Umrla je pianistka Sonja Pahor

Prva študentka pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak. Pozneje je diplomirala še na Akademiji sv. Cecilije v Rimu v razredu slovitega Carla Zecchija.

Objavljeno
12. julij 2013 15.01
Monika Kartin
Monika Kartin

8. julija je v toskanskem mestu Lucca po kratki, a težki bolezni umrla slovenska umetnica, pianistka in pedagoginja Sonja Pahor.

Rojena je bila 28. septembra 1947 v Kopru. Že kot majhna deklica je kazala izjemno glasbeno nadarjenost in s štirimi leti se je začela učiti klavir. Po šolanju v razredu profesorice Zorke Bradač, ki je ni vzgajala le na področju umetnosti, temveč jo je tudi vodila skozi pubertetno obdobje, se je vpisala na Akademijo za glasbo in bila prva študentka pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak. Pozneje je diplomirala še na Akademiji sv. Cecilije v Rimu v razredu slovitega Carla Zecchija.

Širok repertoar in kog sodelavcev

Pahorjeva se je pozneje udeležila nekaterih pomembnih tekmovanj in prejela nagrade v Pescari, Trevisu, Tarantu, Senigallii in Enni. Vzbudila je zanimanje italijanskega občinstva in kritike in zato se ji je odprla zanimiva koncertna pot. Najprej je dolgo živela in delovala v Messini, kjer je bila priljubljena in predvsem zelo iskana pedagoginja. Toda nikoli ni zanemarjala koncertiranja in njeno sodelovanje v komornih sestavih in z orkestri pod dirigentskim vodstvom Bruna Campanella, Massima Pradelle, Juozasa Domarkasa in drugih je vselej naletelo na odlične kritike.

Repertoar Sonje Pahor je bil zelo velik. Njena ljubezen je veljala zlasti romantičnim skladateljem, med katerimi je imel posebno mesto Frédéric Chopin. V romantični literaturi je namreč najlažje predajala svojo izjemno muzikalnost, pa tudi veliko tehnično znanje. Nikakor ni zanemarjala sodobne klavirske literature, tako tuje kot slovenske. Posebno prijateljski odnos je imela s pokojnim skladateljem Primožem Ramovšem, ki ji je posvetil Koncertantni diptih za klavir in orkester. Umetnica ga je krstila z Orkestrom Slovenske filharmonije na Slovenskih glasbenih dnevih leta 1999.

Zadnjih deset let je bila Sonja Pahor docentka za klavir na Konservatoriju v Firencah, vodila je tudi mojstrski razred na Akademiji umetnosti v Rimu in vabili so jo v žirije na številnih prestižnih klavirskih tekmovanjih tudi zunaj Italije.

Pogosto v Sloveniji

Vedno znova se je rada vračala v Slovenijo, kjer se je aktivno vključevala v naše glasbeno življenje. Odmevno in nepozabno je bilo njeno sodelovanje s prijateljico iz mladostnih dni, dramsko igralko Polono Vetrih, s katero sta pripravili gledališko glasbeno predstavo Zgodovina neke ljubezni in z njo uspešno gostovali po mnogih slovenskih krajih.

Sonja Pahor je bila stalna članica žirije mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan, ki je uvrščeno v prestižno ustanovo Alink-Argerich in se v tekmovanju na historičnem klavirju povezuje s Festivalom Seviqc Brežice. Sonjina velika zasluga je, da je odprla nekaj mednarodnih povezav, ki bodo še kako koristile temu ­festivalu.

Pahorjeva je večkrat z veseljem vodila klavirske tečaje za vse stopnje v Glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, še letos spomladi je na povabilo nekdanje profesorice Dubravke Tomšič vodila mojstrski razred na Akademiji za glasbo v Ljubljani, lani oktobra pa je imela odmeven recital na Ljubljanskem gradu v okviru cikla Zvoki klasike. Založba kaset in plošč RTV Slovenija je izdala zgoščenko Klavir v mavrici časa, na kateri najdemo posnetke kar treh slovenskih skladateljev, Lucijana Marije Škerjanca, Pavla Mihelčiča in Primoža Ramovša. Tisti, ki smo bili ves čas v osebnem stiku s to slovensko umetnico, smo jo poznali in doživljali kot izjemno toplo, prisrčno in skromno osebo. Vedno je bila pripravljena pomagati z nasveti, zanimive pobude pa je posredovala tudi sama.

Ljuba Sonja! Radi smo te imeli, pogrešali te bomo in za vselej imaš mesto v naših srcih!