Tiskane izdaje
O kakšni temni plati ljubezni je govora v imeni skupine, ki ste jih zbrala okoli sebe?
Sanaa Taha: Beseda malamor je španska, mehiška beseda, ki mi lepo zveni, tako simetrično. Kar nekaj časa sem pisala pesmi o nekoliko temačnejših plateh ljubezni. In ko smo se pred nekaj leti združili v skupino ... prej sem imela kabarejsko skupino, ki se je imenovala Komite. Tam nas je bilo sčasoma preveč, ki je počasi postala neobvladljiva in sem si dejala, da potrebujem manjšo skupino.
Tako smo nato oblikovali zasedbo Malamor. V slovenščino je težko prevedemo, ni ravno temna plat ljubezni.
Blaž Celarec: Zadnjič je nekdo dejal, da bi to znala biti - ljubolezen.
Sanaa Taha: Vsekakor pa pesmi odevamo v retro mex aranžmaje z alter rockovsko dramatičnostjo.
Tudi barva vašega glasu se mi zdi temačna, precej nickcaveovska ...
Sanaa Taha: Ja, ne vem ... V resnici odvisno od pesmi prilagajam tudi barvo glasu, saj izhajam iz kabareja.
Blaž Celarec: Vendar se tega čuti vse manj, vendar v tvoji interpretaciji pa to še ostaja.
Takoj po izidu albuma ste se odpravili na turnejo, vendar po Mehiki? Zakaj?
Sanaa Taha: Z Mehiko sem povezana, ker sem tam živela 13 let, kje rimam še veliko dobrih prijateljev. Sem zaljubljena v Mehiko in sem to lahko organizirala preko skupinskega sofinanciranja, drugo pa naj pove Blaž ...
Blaž Celarec: Po nekaj dnevih smo se zelo sprostili in prilagodili Mehiki, saj smo jedli bolj pekočo hrano od Mehičanov, kar smo zalivali s tekilo. Zelo hitro nas je mehika zagrabila.
Turneja sedmih koncertov pa je bila razgibana, saj smo igrali v zelo različnih prostorih v zelo različnih mestih, v običajnih koncertnih prostorih in tudi improviziranih, imeli p a smo tudi nekaj domačih koncertov. Nastopil smo v gledališču, dobrodelni koncert smo imeli na trgu sredi puščave.
Najbolj pa me je presenetil odziv domačinov na našo glasbo. Po koncu koncerta so nas obkrožili, so se želeli z nami pogovarjati ter se fotografirati z nami. Delili smo avtograme ...
Malamor so za ...
Foto Boštjan Banfi
Torej imate v Mehiki že zvezdniški status?
Blaž Celarec: Ja, bilo je hujše kot pri nas ... (smeh). Želeli so se pogovarjati veliko o glasbi in so bili zelo odprti.
Verjetno ste bili za njih neka eksotična glasbena pojava?
Sanaa Taha: Po eni strani gotovo. Po drugi strani pa ker so pesmi v španščini in angleščini, so večinoma razumeli besedila. Gotovo pa je jih pritegnil tudi ta nekoliko temačen podton naše glasbe in besedil, ki je zelo mehiški in jim je domač. Videla sem tudi tu in tam kakšno solzico ...
Mehičani so zelo temperamenti.
Blaž Celarec: V bistvu smo bili za njih kar precejšen šok. Kaj je zdaj to ... Pesem Malamor pa so zahtevali, da jo večkrat zaigramo.
Sanaa Taha: Najbolj smešno je bilo, da so nam organizirali nastop v gledališču, na novo urejenem v kavbojskem stilu, pravi »desperado town«. To je bilo v mestu Matevali na severu Mehike in njegovo ime v čičimeka jeziku domačinov - Ne pridi sem.
Blaž Celarec: Tam smo imeli dobrodelni koncert za mladinski orkester, in je bilo veliko otrok in staršev, za plačilo pa smo dobili prave kavbojske škornje. To mesto je zelo znano po izdelavi škornjev. Jaz sem zelo za blagovno izmenjavo ...
Zbiranje denarja za kaj takega s pomočjo skupinskega sofinaciranja je pri nas še vedno nekaj nenavadnega.
Sanaa Taha: Vsi so bili zelo začudeno, ko sem to predlagala. Veliko ljudi je videlo, da to deluje in sem zelo zadovoljna, da zdaj znam to delati.
Blaž Celarec: Za vsak denar, ki nam ga namenijo, oni dobijo nekaj nazaj, ali album, ali da si snamejo našo glasbo, vinilni album, ko bo izdan, za tiste, ki so pa dali največ ... Koliko pa je bilo največ?
Sanaa Taha: Eden nam je podaril petsto evrov. Za to bo dobil koncert doma, pesem, poleg albuma. Sami smo se potem odločali, kaj bomo dajali za posamezne prispevke.
Ste avtorica besedil in glasbe, pojete pa v številnih jezikih. Odkod takšna jezikovna pisanost?
Sanaa Taha: Pojem tudi v drugih jezikih, vendar teh pesmi ni na albumu. Tako je pač življenje, sem hči palestinskega očeta in slovenske matere iz Trsta, in sem vrsto let živela v Mehiki. Zaradi očetove službe smo veliko potovali po Afriki in Bližnjem Vzhodu. S 14-imi leti sem šla v kolidž v Anglijo, pa na umetniško akademijo v Italijo, ter nato v Mehiko. Jezike, ki jih govorim, govorim, ker sme nekam pač padla in sme ji morala govoriti.
Vedno pa sem tudi pisala in beseda mi je blizu. Kakšna pesem nastane v enem , druga pa v drugem jeziku. Ne bi to preveč analizirala.
Glasba pa je neke vrste alternativen rock, z očitnimi kabarejskimi, šlagerskimi vplivi, ter, kar je za nas redkost neka posebna vrsta tex-mexa.
Sanaa Taha: Jaz napišem besedilo in osnovno glasbeno linijo, kar nato skupaj sooblikujemo v pesem.
Blaž Celarec: Nekatere pesmi so imele veliko drugačnih aranžmajev, preden smo se odločili, kako bo na koncu zvenela. Nekaterim pa smo hitro našli primerne aranžmaje.
Sanaa Taha: Pri aranžiranju pesmi, delamo različne kombinacije, dokler vsi ne rečemo, da je to to.
