Madžarsko glavno mesto je pred kratkim gostilo zvočno in vizualno pisanost na sejmu glasb sveta Womex, kjer se predstavljajo glasbeniki, založniki, predavatelji, producenti, menežerji, novinarji in drugi, ki srbijo za pretočnost glasbene različnosti v boju zoper korporativno enoličnost. Sejem, ki se pogosto seli po Evropi, je prvič organizirala nemška založba Pirahna v Berlinu.
Ben Mandelson, eden od ustanoviteljev Womexa in njegov dolgoletni direktor, je spregovoril o pomenu tega sejma.
Je bil nastanek Womexa nujen v glasbenem poslu?
To se je dogajalo povsem naravno. Tisti, ki delujemo na polju glasbe, se srečujemo in družimo. To je tudi forum razprav o kulturni različnosti sveta. V bistvu je Womex nastal iz potrebe, ne le srečevanj, temveč tudi izmenjave informacij in izkušenj. Tako je že 21. leto.
To je sejem glasb sveta, a kaj so to glasbe sveta?
Nikakor vam ne znam povedati, kaj je to. In ravno to je krasno, da ta glasbeni fenomen, ne moreš stoodstotno definirati. To pomeni, da sicer nastaja v nekih okvirih, kjer pa ni močnih in jasno določenih meja.
Tudi sam sem začel kot glasbenik in nisem maral glasbenega predalčkanja. Zato je najbolj krasno pri glasbah sveta, da so tako nejasno definirane in zelo široko sprejemljive. Ta koncept odprtosti mi je zelo blizu. Pojem je bolj filozofski kot pa glasbeni termin, je nekje med filozofskim in marketinškim izrazom.
Po drugi strani, pa se tam prodajajo blagovne znamke ...
Seveda. Moraš imeti nalepko na konzervi.
Če bi imeli doma veliko knjig brez ovitkov in brez naslovov, bi bilo vaše bralsko življenje precej težko. Sicer bi še vedno uživali v branju knjige, ko bi jo našli.
Precej glasbenih izrazov za stile so tako ali tako zakrivli tisti, ki pišejo o glasbi.
Glasbe sveta zagotovo niso glasbeni pojem niti glasbeni slog, niti ni nujno, da ima vse skupaj neko etnično izhodišče. Če bi šli vprašat sto ljudi, bi dobili sto odgovorov. Sicer se glede tega ne strinjajo, se pa vsi strinjajo, da morajo biti sočasno na tem sejmu. In to je res dobro.
Glasbeno industrijo pretresa nova revolucija. Vse več glasbenikov deluje po sistemu naredi sam. Je to dobra ali slaba prihodnost glasbenega ustvarjanja, glasbenega posla?
Ne vem. Sicer pa ljudska glasba že stoletja uporablja tak pristop, da sami umetniki naredijo vse in so neodvisni, brez kakršnih koli komercialnih želja in pričakovanj. Problem je, da je sedaj dokaj preprosto doseči določene glasbene kakovostne standarde. Informacije, kako narediti dober izdelek, so zlahka dosegljive. Prav tako zlahka prideš do podatkov, kako postati dober umetnik, v smislu, kako predstaviti sebe in svoj izdelek na poklicni ravni.
Vse več je glasbenih skupin, ki so videti enako, ki zvenijo enako in imajo enak marketinški načrt. To je zelo preprosto, vendar pa to še ne prinese čustev, ustvarjalnega duha in umetniške kakovosti v njihovo delo, tistega zaradi česar je umetnik sploh zanimiv.
Se vam zdi, da sodobna tehnologija hkrati pomeni demokratizacijo glasbenega posla, demokratizacijo kulture? Tako ustvarjalnega kot poslušalskega, saj samo z nekaj kliki lahko poslušaš glasbo v vseh koncev sveta.
Predvidevajmo, da imate računalnik in hitri internet, tri petine sveta tega namreč nimajo. Ne vem, če je to kaj demokratiziralo glasbeni posel, vsekakor pa vsaj omogoča enakost dostopa do informacij. Tu seveda govorimo o kvantiteti, ne o kvaliteti. Priložnosti, da zveš, kaj se kje dogaja na glasbeni sceni, so fantastične.
Ko sem sam bil najstnik star kakšnih 15 let, nisem imel pojma, kaj se dogaja v svetu glasbe, razen, če mi je kdo zavrtel glasbo, ali sem koga videl v živo, prelistal kakšno knjigo ali revijo. Lahko je trajalo tudi pol leta ali pa še več, da sem zvedel za kakšno glasbeno novost. Takrat si zelo težko prišel do relevantnih glasbenih informacij in do zanimive glasbe. Sedaj je dostopnost glasbe precej večja, kar pa je spet drug problem, ki marsikoga zmede. Kako v oceanu informacij, oceanu glasbe, najti relevantne in zanimive umetnike? S povečano dostopnostjo, se zmeda poveča.
Je v tej poplavi glasbe in glasbenikov težje biti drugačen?
Težko je biti drugačen, ker ljudje nimajo predstave o tej drugačnosti, saj so navajeni vse bolj uniformne industrijske ponudbe. Tudi v kulturi.
Sicer pa zna pomanjkanje informacij delovati spodbudno.
Da, to je lahko zelo stimulativno. Moraš se znajti po svoje, izumljati in si tako utreti lastno pot. V bistvu mi je kar všeč, če se moram resno potruditi, da se kaj naučim in srečujem glasbenike iz različnih koncev sveta.
Na Womexu ste imeli veliko predavanj, srečanj, razprav, koncertov. Kako običajen obiskovalec zdrži tako napet urnik?
Večina preživi tak urnik. Tudi sam na leto obiščem kakšnih pet podobnih festivalov in si sestavim dokaj natančen program od jutra do večera, ki pa se običajno kaj hitro podre. Zelo veliko je izbire in se je treba dobro odločiti. Z leti postane dirkanje po mestu med petimi različnimi lokacijami vse težje. Womex je verjetno logistično bolj obvladljiv. Nekateri prihajajo vsako leto, kot moj prijatelj Nick Hobbs, ki vidi vse dogodke, piše poročila, ki so objavljena naslednji dan. In se vprašujemo, kako mu to uspeva? On je živ dokaz, da je to mogoče.
Jaz se trudim videti čimveč dogodkov in nastopov.
Se strinjate, da je prava glasba le tista odigrana v živo.
Ni nujno. Je pa res, da ima pri živem nastopu glasba poseben pomen, posebno visoko vrednost. Kot veste obstajajo tudi drugačni načini delanja glasbe, ne le v javnosti. Recimo snemanje albume je tak proces, ki ne nujno poteka v živo.
Večkrat povem, da je zvok le ena razsežnost glasbe. Glasba je sistem simbolov, ki pomenijo zelo veliko, veliko več kot pa samo valovanje zraka. Koncert pa je nekaj posebnega, saj glasbeniki igrajo samo zate v istem prostoru in hkrati za vse druge. Včasih si želim biti v prostoru z 20 poslušalci za popoln užitek, drugič pa na festivalu z nekaj desetinami tisočev, ki vsi pojemo isto pesem. To je doživljajska plat glasbe in pri tem niti ni tako pomembno, kakšna je glasba, saj je izkušnja nekaj posebnega.
Kot glasbenik, obožujem glasbo v živo in se mi to zdi zelo dragocena in unikatna izkušnja. In Womex je tudi naravnan tako.













