Večno mladi Mladi levi

Vrnitev na oder: Prva in edina slovenska soul zasedba ima nocoj in jutri koncert starih uspešnic.

Objavljeno
06. november 2014 17.22
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Mladi levi so bili legendarna glasbena skupina, ki je med letoma 1966 in 1973 igrala rock, beat, rhythm'n' blues, soul, funk in eksperimentalni jazz ter kot ena izmed prvih električnih zasedb napolnila Halo Tivoli. Po štirih desetletjih bodo nocoj in jutri na odru SiTi Teatra.

Zasedba se je odločila v živo obuditi stare uspešnice, kot so Poljubi me in pojdi, Zaznamovan, Oda Ireni, Ljubimo soul, Mila mala, Ta vlak in številne druge. Mladi levi sedaj delujejo v postavi Vasko Repinc, klaviature, Matjaž Deu, bobni, Aleš Strajnar, kitara, vokal, Dušan Kajzer, bas kitara, in Jernej Podboj, saksofon.

Ker pa je skupina pripravila poseben program, je povabila tudi številne goste, med katerimi je kar nekaj nekdanjih članov. Tako si bodo z Mladimi levi oder delili še Igor Matkovič, Marko Misjak, Boris Glozančev, Janez Bončina, Jernej Jung, Matevž Šalehar Hamo, Tomaž Habe, Stanko Arnold, in Peter Ugrin, sin pokojnega trobentača Mladih levov Petra Ugrina.

Zasedba, ki si je nadela ime po knjigi upora ameriškega pisatelja Irwina Shawa, je nastala leta 1966 in sprva preigravala jazz standarde in popularne popevke, udarni del njihovih nastopov pa so bile izvedbe uspešnic angleške beat scene. Kmalu so začeli pisati lastne skladbe in leta 1967 so v Trstu izdali avtorsko vinilno ploščo An Echo of My Dreams.

Takrat so Tomaža Pangova zaprosili, da subtilno odpoje srhljivo pesem tandema Habe – Velkaverh Oda Ireni, o umoru in posilstvu deklet, ki je tudi ena najbolj popularnih slovenskih balad in največja uspešnica Mladih levov. Kmalu so dobili ponudbo, da igrajo na sobotnih plesih v Hali Tivoli, ki pa so prerasli v manifestacijo vsega najsodobnejšega v popularni glasbi tedanjega časa.

V Tivoli so privabili tudi po tri tisoč poslušalcev, če pa so ples iz manjše prestavili v večjo dvorano, jih je prišlo tudi pet tisoč. To je bilo obdobje, ko je bila glasba močno povezana z gibanjem flower power ter študentsko pomladjo 1968.

A glasbena zasedba je postajala vse bolj ambiciozna. Ko je odšel pevec Bor Gostiša, je na njegovo mesto prišel Janez Bončina. To je pomenilo spremembo repertoarja z dodatkom rocka ter rhythm and bluesa. Ko je odšel Tomaž Habe, je klaviature prevzel Berti Rodošek s posebnim slogom igranja orgel. K temu so dodali še razširjeno trobilno-pihalno sekcijo, tako da so Mladi levi postali prva slovenska soul zasedba.

Poleg saksofonista Jerneja Podboja, ki je bil ustanovni član, je ključni mož postal Petar Ugrin, že takrat najboljši jazz trobentač v Sloveniji. V tej sekciji je delovala še vrsta izjemnih glasbenikov, zlasti Stanko Arnold in Boris Šinigoj. Drugi odločilni premik se je zgodil, ko je Dečo Žgur, mladi slovenski skladatelj in aranžer pričel pisati aranžmaje za skupino.

Njegove odlične priredbe tujih ali lastnih sklad so bile nato zaščitni znak Mladih levov, aranžmaje zanje pa sta pisala tudi Jože Privšek in Janez Gregorc. V sredini sedemdestih let je večina članov počasi zaključevala študij ter začela svoje poklicne poti. Postali so poklicni glasbeniki, zdravniki, novinarji, arhitekti. Mladi levi se nikoli sicer niso formalno razpustili, nihče pa tudi ne ve, kdaj so zadnjič nastopili in v kakšni zasedbi.