Tiskane izdaje
Frane Milčinski - Ježek je bil eden od graditeljev moderne slovenske kulturne samopodobe, čeprav je nemalokrat uporabljal pogovorni jezik in dialekt. Vedno je ostajal blizu sleherniku, preziral je nasilje in avtoritarno oblast. Sedel je v fašističnem zaporu, saj je leta 1941 v gostilni dejal, da »te vojne ne bodo dobili ne Nemci ne Italijani«.
Imel je prav, vendar ga je njegova zgovornost stala zdravja, saj je v zaporu močno zbolel in si odtlej ni nikoli povsem opomogel. V socialistični družbeni ureditvi ni bil nikoli v zaporu, pa čeprav bi ga gotovo kar nekaj partijskih aparatčikov rado spravilo tja. Največ ga je bilo slišati na radiu, nekaj tudi na televiziji ter pogosto na rednih turnejah po slovenskih prosvetnih domovih.
Frane Milčinski - Ježek je bil topla empatična umetniška duša, preobčutljiva za ta svet, zato se je tako svetu kot smrti posmehoval, vendar z vso spoštljivostjo.
To empatijo do slehernika ter vseh njegovih tegob in nadlog je bilo čutiti tudi na sinočnjem festivalu šansona La vie en rose v ljubljanskem Cankarjevem domu v vseh njegovih pesmih, ki so jih interpretirali slogovno zelo različni glasbeniki in glasbenice, kakor tudi v njegovih humoreskah, ki so jih zaigrali Janez Škof, Boris Ostan, Igor Štamulak, Blaž Šef in Ježkov vnuk Juš Milčinski.
Letošnji La vie en rose, že petnajsti po vrsti, je bil že četrtič zapored posvečen glasbeni osebnosti. Pred Ježkom so bili tega deležni Mojmir Sepe, Bojan Adamič in Jure Robežnik. In podobni glasbeni večeri močnih slovenskih avtorjev se kar ponujajo − od letos preminulega Tomaža Pengova do, recimo, Svetlane Makarovič pa Marka Breclja in še bi lahko naštevali.
S prireditvijo La vie en rose je Vita Mavrič uvedla vsakoletni pregled aktualnega dogajanja na glasbeni sceni na elitnem slovenskem kulturnem odru, hkrati pa ustvarila priložnost za prihajajoče glasbenike, da se predstavijo z izvirnostjo pri sestavljanju besedil, glasbe in v interpretaciji.
Vita Mavrič, ki je tudi vodila to učno uro iz zgodovine slovenskega šansona, je uvodoma odpela Requiem, eno najbolj otožnih Ježkovih pesmi, prežetih z njegovo srčnostjo in spoznanjem lastne vloge na tem svetu. Kot klovn, dvorni norček, a nikakor bedak, je bil eden prvih večmedijskih umetnikov pri nas in se s tem zasidral v srca sodobnikov. Mlajše generacije ga odkrivajo ciklično pri ponovnem izdajanju in vedno novimi interpretacijami njegovih del.
Zadnja leta se s tem še zlasti ukvarja njegova vnukinja Nana Milčinski, ki je že izdala dva albuma z njegovimi pesmimi. Januarja je v ljubljanski Drami predstavila svoj drugi album in odprla praznovanje stote obletnice Ježkovega rojstva. Sinoči je izvedla eno njegovih bolj kompleksnih pesmi E lon lan s pomočjo zasebe a capella Bee Geesus, druga vnukinja Maša Milčinski pa pesem Pusti princa iz sanj.
Vita Mavrič je poleg naštetih zbrala prav impresivno število izjemnih in zanimivih interpretov Ježkovih pesmi. Tako so se na odru zvrstili še Gaber Brin (Sreča stanuje v 7. nadstropju), Brina Vogelnik (V hiši št. 203), Aphra Tesla (Whisky Johnny), Andrej Rozman - Roza (Gangsterska idila), Severa Gjurin (N. N. in črna pega čez oči), Tabu (Darwin nima prav), Josipa Lisac (Arestantova oda stenici), Šukar(Ciganska naricalka), Jure Ivanušič ...
Po devetnajstih letih pa so spet na oder skupaj stopile Vita Mavrič, Alenka Godec in Mia Žnidarič in zapele eno največjih Ježkovih uspešnic Ne čakaj na maj.
V vrsti odličnih interpretinj in interpretov je bila nedvomno najbolj atraktivna hrvaška diva Josipa Lisac, ki je ob spremljavi Janija Haceta izvedla eno najbolj krutih Ježkovih avtobiografskih pesmi Arestantova oda stenici.
La vie en rose, večer šansona, večer pesmi, ko se izjemna besedila srečajo z izvrstnimi glasbeniki in izvajalci, je postal vsakoletni mejnik predstavljanja tovrstnega glasbenega ustvarjanja na Slovenskem. Nekateri izvajalci tako prvič stopijo na veliki oder Gallusove dvorane pred občinstvo, ki je gotovo eno bolj zahtevnih, kajti umetnost ni le zabava, je tudi sporočilo, ki nas gradi in dela boljše ljudi.
To je vedel Ježek, to ve Vita Mavrič in to ve tudi občinstvo, ki že vrsto let obiskuje to parado slovenske ustvarjalnosti.
