Tiskane izdaje
Na Slovenskem so čedalje bolj popularne zasedbe a cappella, ki se bodo tokrat že deseto leto zapored predstavile na Popjazzijadi.
Zvečer bodo v ljubljanskem Kinu Šiška nastopili Bassless, 4Given, (pd)4, Kreativo, Pushluschtae, Sonus, Spritz for Five, Rozalije in Jazzva. Z njihovimi člani smo se pogovarjali o slovenski sceni a capella.
Kaj je Popjazzijada ter kdaj in zakaj ste jo začeli?
Žitnik: Popjazzijada je festival glasbe a cappella in hkrati srečanje najbolj dejavnih skupin te glasbene zvrsti. Prizadevamo si, da bi bile udeležene skupine iz vse Slovenije, ne le z ljubljanskega območja. Ko se je Popjazzijada začela, v Ljubljani ni bilo večjega dogodka, na katerem bi se dobile različne vokalne skupine. Namen pa je, da ne le pokažemo, kaj delamo, temveč tudi, da se srečamo, se povezujemo in izmenjujemo ideje.
Tokrat se ob desetletnici festival seli na večji, prestižnejši oder. Je to posledica povečanega zanimanja? Imate vse več občinstva?
Žitnik: Da, imamo. Zadnja tri leta je bila prejšnja, manjša dvorana skoraj razprodana. Za deseto obletnico smo želeli povabiti več skupin, zato smo se odločili za Kino Šiška. Več nastopajočih privabi več občinstva. Obletnici primerno smo želeli projekt zastaviti bolj ambiciozno.
Kakšna je razlika med sceno vokalnih skupin in pevskimi zbori?
Černe: Največja razlika je, da smo popularne jazzovske zasedbe praviloma ozvočene, ker so aranžmaji narejeni tako, da se imitirajo zvoki inštrumentov, kar se najbolje naredi z mikrofonom. To je po mojem poglavitna razlika, saj se na koncu sliši zelo različen zvok. Tu je tudi drugačna vokalna tehnika. Zasnova dihanja je pri obeh načinih enaka, vendar gre pri klasičnih pevskih zborih za krepljenje volumna zvoka, pri vokalnih zasedbah pa se to naredi z ozvočenjem.
Tudi repertoar se mi zdi pri zasedbah a cappella praviloma sodobnejši.
Černe: Res se bolj osredotočamo na popularno jazzovsko glasbo, avtorsko ali pa v obliki priredb, v zborih pa prepevajo klasične skladbe.
Virtič: Meja med skupinami a cappella in zbori je precej zabrisana. V nekaterih primerih je zelo očitna, z razvojem in popularizacijo ritmičnih zborov pa postaja vse bolj nejasna. Kar nekaj zborov nastopa po principu vokalnih skupin, nekateri pa po principu zborov. So pa tudi srednje velike skupine, o katerih je težko reči, ali so zbor ali vokalna skupina. Tako imajo lahko tudi polovico repertoarja klasičnega zborovskega, polovico pa sodobnega, popularnejšega.
Ali ljubezen do petja med mladimi ostaja živa?
Brezavšček: Zadnje čase poje vse več mladih, kar radi delijo po družbenih medijih. Vse več ljudi tudi pozna to glasbeno zvrst. Prej so s pojmom vokalne glasbe v Sloveniji ponavadi povezali le Perpetuum Jazzile in še kakšno tujo zasedbo. Zdaj pa nastaja vse več takih manjših vokalnih zasedb. Tem je lažje začeti, ker ne potrebujejo inštrumentov.
Veliko ljudi zna vsaj malo peti, da bi nekdo takoj začel igrati na inštrument, ko ga prime v roke, pa se redko zgodi. Začetek je lažji, zahtevno postane, ko želiš postaviti vokalno zasedbo, ki nastopa ozvočena, na višjo raven.
Koliko je pevcev, ki so domači tako na vokalni pevski sceni kot v pevskih zborih? Je kaj prehajanja?
Brezavšček: Iz klasičnih zborov v zasedbe a cappella.
Černe: Slovenija je tako ali tako znana predvsem po klasičnih pevskih zasedbah, saj ima takšno ali drugačno skoraj vsaka vas. Ti klasični zbori so znani tako v evropskem kot svetovnem merilu. Kar nekaj vokalnih skupin, kot je, recimo, Jazzva, je nastalo, ko so pevci in pevke prišli iz klasičnega pevskega zbora in sestavili vokalno pop zasedbo.
Brezavšček: V zasedbo a cappella pridejo tudi pevci iz rockovskih zasedb. V nekaterih zasedbah a cappela si lažje privoščiš kakšen izstopajoč vokal, ki ni klasično zastavljen.
Žitnik: Ko si pred osmimi leti rekel, da poješ v vokalni skupini, je večina najprej pomislila na Slovenski oktet ali kaj podobnega. Zdaj je treba manj razlagati, kaj pomeni, če poješ v skupini a cappella. K prepoznavnosti vokalne glasbe je ogromno prispeval Perpetuum Jazzile.
Zdi se mi, da so slovenske vokalne zasedbe dobile velik zagon ob mednarodnem uspehu Perpetuum Jazzila.
Brezavšček: Sem aktiven član Perpetuum Jazzila. Najprej sem v osnovni šoli pel v pevskem zboru, kot večina učencev, nato sem nehal. Sledila je rock skupina in spet nič. Ko pa sem slišal pesem Africa v izvedbi Perpetuum Jazzila, sem si dejal, da je to nekaj podobnega, kar sem že počel v rock zasedbi, samo da je bolj kul. Mislim, da če zdaj v Sloveniji omeniš vokalno glasbo, vsak najprej pomisli na Perpetuum Jazzile.
Virtič: Tudi sam imam dolgoletne izkušnje z zasedbo Perpetuum Jazzile. V prvi seriji je trajalo kakšnih šest let, zdaj pa spet. Ta skupina je nedvomno največ naredila za prepoznavnost glasbe a cappella v Sloveniji, se mi pa zdi, da na svetovni ravni na splošno raste zanimanje za to zvrst. K temu je veliko pripomogel tudi ameriški televizijski šov The Sing-Off tekmovalnega značaja za skupine a cappella na televizijski mreži NBC, ki je spravil to glasbo v ospredje. Mislim, da je tovrstno petje v svetovnem in slovenskem merilu postajalo popularno v istem času.
Černe: Vse več manjših vokalnih zasedb se pojavlja tudi v drugih televizijskih šovih talentov, kar le povečuje prepoznavnost in popularnost te glasbe.
Poleg Popjazzijade je še nekaj tovrstnih vsakoletnih festivalov. Ti so večinoma netekmovalne narave?
Žitnik: V Sloveniji je tekmovalen festival take vrste le Sredi zvezd v Žalcu. Vokalne igre so bile v Celju, kjer so podelili le nagrado občinstva. Sicer pa je kar nekaj manjših tovrstnih festivalov, ki jih običajno v svojem okolju organizirajo člani kakšne vokalne skupine, recimo v Šmarjah, Oplotnici in drugje.
To gotovo povezuje sceno, saj se med sabo verjetno vsi poznate?
Žitnik: Večinoma so ti festivali namenjeni temu, da se srečamo in izmenjujemo ideje.
Černe: Tudi za njihovega organizatorja je zelo pomembno, koliko ljudi jih podpira; če bo mogoče lahko povabil eno tujo vokalno zasedbo, ki bo prinesla nekaj novega v naše okolje. Tu je treba še omeniti Voxon, zasedbo in festival iz Pliberka, in graški festival Vokal Total.
Žitnik: Zamejski Slovenci Voxon so že bili gostje na Popjazzijadi pred tremi leti. Vsako leto namreč poskušamo na festival pripeljati eno tujo zasedbo, tokrat pridejo Spritz for Five iz Trsta.
