Vikend: Julija Kramar je spretna pri preoblačenju

Julija Kramar, zmagovalka letošnjih Talentov, je pretekle dni preživela v Dalmaciji, kjer si je nabirala moči za nov podvig. Te dni bo namreč izdala prvenec z naslovom Traccia. Večinoma bodo na njem priredbe tujih avtorjev. Zaupala nam je, katerih, pa tudi kako se spopada s »slavnim življenjem«. Ravnokar ste se vrnili z dopusta. 
Nam zaupate, kje ste bili in kako 
ste si privoščili oddih po zadnjih 
res divjih tednih vašega življenja?

Družino, hčerko, očeta, mamo in brata, sem odpeljala na Brač. Po burnem dogajanju v zadnjem času smo vsi potrebovali nekaj oddiha. Tam smo si privoščili teden robinzonskih, bolj odmaknjenih počitnic, nekaj dni pa smo preživeli še na Bolu, tam, kjer je Zlatni rat, kjer se veliko dogaja. Tam je na voljo tudi veliko igral za otroke, tako da je hčerkica Giulia zelo uživala. Z njo sem bila ves čas, letos je veliko bolj dojemljiva za vse, kar se dogaja okoli nje, tako da si je zaželela vožnje s pedalinom in skakanja po trampolinu, veliko sva se pogovarjali itd. Ker sem videla, da res uživa, sem se sprostila tudi jaz, čeprav je jasno, da je bil ta dopust tudi zaradi odsotnosti partnerja povsem drugačen.

Ste imeli kaj težav zaradi povečane 
prepoznavnosti?

(Smeh) Ja, priznati moram, da so me že ob pol desetih zjutraj, takoj ko smo na otoku stopili iz avta, prepoznali kolesarji iz okolice Ljubljane. Tudi kasneje je bilo podobno, kar se mi je zdelo precej hecno, saj človek takšne stvari sam pri sebi popolnoma odmisli in si česa takšnega sploh ne predstavlja. Tako pa me je veliko ljudi ustavilo in mi čestitalo, povedali so mi, da so glasovali zame in da so zelo veseli, da sem zmagala, da mi želijo veliko uspeha itd. Seveda sem bila vseh teh dobrih želja zelo vesela in res sem se počutila super.

Ste kdaj pomislili, da bi vas lahko 
na plaži lovili tudi paparaci slovenskih tračarskih revij, ki bi želeli priti 
do kakšne žgečkljive fotografije?

Tega strahu sploh nisem imela, ker je bilo navsezadnje tako kot vsako leto, pač prideš na morje in se malo kopaš, ležiš na plaži, se posončiš pa spet v vodo (smeh). Živim tako kot prej, zato ne morem zdaj kar naenkrat ves čas oprezati okoli sebe.

Lahko iz tega sklepam, da niste nudistka, ali pa ta brezskrbnost pomeni, da se sploh ne obremenjujete, tudi če bi se pojavili na kakšni naslovnici zgoraj brez?

Nosim kopalke, in če bi me že ulovili, bi to lahko bilo samo, če bi mi padla brisača dol. Z njo pa sem pri preoblačenju zelo spretna, tako da bi me morali res pozorno čakati, da bi se zgodilo kaj takega (smeh).

Med vsemi zmagovalci izborov talentov doslej boste najhitreje izdali prvenec …

Da bi lahko vstopila v svet glasbe, sem si želela od nekdaj. In takoj po finalnem nastopu smo začeli razpravljati, kaj bi uvrstili na mojo prvo ploščo. Izbor je nastal po skupinskem dogovoru. Všeč mi je tudi to, da gre za nekakšno zmes popa in klasike, in povedati vam moram, da to ni tako preprosto, kot se morda zdi. Zame je bil to velik izziv, lotila sem se ga z velikim veseljem in upam, da bo poslušalcem rezultat všeč.

Ker se boste očitno odslej skušali 
z glasbo ukvarjati profesionalno, se boste naučili tudi branja not?

Vsekakor, učenje not spada zraven! Tako mi bo vse laže, hitreje se bom lahko naučila svojega dela skladbe. Verjetno pa z osvojitvijo te veščine manj živciraš tudi druge glasbenike, saj se tako redkeje zgodi, da zgrešiš kakšno noto. Profesionalnim glasbenikom se to verjetno zdi tako, kot da bi namesto v prvo prestavila v vzvratno prestavo (smeh).

Kako si predstavljate nadaljevanje 
svoje kariere, boste skušali vztrajati 
v bolj popularnih vodah ali vas zanima delo v klasični glasbi, ki pa je le manj 
na očeh javnosti, kot bo projekt, 
s katerim vstopate na trg?

Projekt, ki je začet z majhnimi koraki, se mi zdi zelo pozitiven, saj ne moreš kar takoj začeti delati velikih korakov. Nisem profesionalka, še marsičesa se moram naučiti, in že ta možnost, ki jo imam, da pridem s svojim glasom do ljudi prek zgoščenke, radijskih valov in nastopov, mi pomeni uresničitev tistega, kar sem si vedno želela. Želje za naprej seveda so, marsikaj pa je odvisno tudi od tega, kam me bodo odpeljali ti prvi koraki. Ne postavljam si konkretnih ciljev, ampak se prepuščam toku. Vsekakor pa opernega petja ne mislim opustiti, vanj bom šele začela zares vlagati.

Kako nameravate nastopati glede na to, da je glasbena podlaga orkestrska? Še naprej na glasbeno matrico?

Doslej sem res nastopala na matrico. Kako bo naprej, še ne vem. Pogovarjala sem se z nekaterimi pevci in pevkami, da bi pripravili kak duet in da bi bila del njihovega koncerta na ta način, če pa me sprašujete, česa si želim, je to vsekakor konkreten koncert z orkestrom.

Kakšna vabila za nastope pa 
so prihajala doslej, predvidevam, 
da jih imate kar nekaj?

Večinoma so želeli, da se pojavim na srečanju, dogodku ali odprtju in odpojem dve, tri arije. Odvisno od dogodka, na katerega so me povabili. Nekateri želijo operni stil, drugi pa popklasičnega.

Kaj mislite, koliko albumov popklasike enega izvajalca lahko »prenesejo« 
slovenski poslušalci?

Ojoj, tega pa res ne vem, ta bo šele moj prvi (smeh). Pojma nimam, kako bo šlo naprej.

Komu od izvajalcev, ki so že na sceni, 
lahko pomenite največjo konkurenco, komu lahko najbolj »skočite v zelje«?

(Smeh) O tem res sploh ne premišljujem, ampak se osredotočam izključno nase. Sploh si ne predstavljam, da bi bila nekomu zares konkurenca.

Pa vseeno, kako gledate na Eroiko 
in Alenko Gotar, če bi lahko bili zaradi opernega nastavka, priredb zimzelenih uspešnic itd. vaši najbolj neposredni tekmeci na glasbeni tržnici?

Čeprav nas na splošno morda res lahko mečete v isti koš, mislim, da je med nami vseeno velika razlika. Eroiko sestavljajo trije moški pevci, Alenka Gotar je izkušena pevka z mnogimi uspehi in izoblikovanim slogom – jaz pa sem v tem še čisto neizkušena in nova, tako da si zares ne predstavljam, da bi komu od njih pomenila kakršno koli konkurenco.

Bi vas zanimal tudi nastop na Emi?

O tem še nisem razmišljala, ampak tudi prej nisem imela kakšne posebne želje glede tega, mogoče pa me bo prijela v prihodnosti (smeh).

Med priredbami na plošči izstopa 
edina avtorska pesem Svet se naprej vrti. Gre za precej osebno zgodbo, kajne?

Ja, zložil jo je Valter Sivilotti, besedilo pa je v spomin na mojega pokojnega partnerja napisal in mi ga posvetil moj brat Alen. Govori o tem, da se stvari za nazaj pač ne da spreminjati, zato je treba sprejeti tisto, kar nam je dano, in iti v življenju naprej, ne pa objokovati stvari, na katere ne moreš več vplivati.