Vražje mačke heavy metala Hellcats

Domača damska hard'n'heavy rock zasedba predstavila prvenec Divja pot.

Objavljeno
23. november 2013 20.47
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

V nabitem ljubljanskem Orto baru je prihod zasedbe Hellcats na oder napovedala zimzelena hard rockovka melodija Cat Scratch Fever znamenitega ameriškega rockerja Teda Nugenta. Na oder so stopile štiri plavolase mačke, oblečene v črno, in predstavile pesmi s svojega prvenca Divja pot, večinoma v slovenščini, nekaj pesmi pa je bilo tudi v angleški različici.

Navdušeno občinstvo si je priploskalo dodatek, v katerem so med drugim odigrale še naslovno skladbo Divja pot. In ker je preigravanje celotnega albuma še vedno premalo za celovečerni samostojni nastop, so v program dodale še hard rockovske vzornike AC/DC s klasičnima skladbama TNT in Highway To Hell ter težkometalne vzornike Judas Priest in skladbo Breaking The Law.

Kar dolgo je nastajala glasba za prvenec, ki sta jo pisali sestri Saša (baskitara) in Sonja Zagorc (bobni). Prvi zametki so nastali že leta 2006 na gradu Kodeljevo, kjer so vadile. Zasedba se je nekajkrat spremenila, ko pa sta prišli kitaristka Katja Mavec in vokalistka Ajda Kovačič, ki je svoje pevsko znanje že dokazala kot finalistka šova X faktor, so v novem prostoru za vaje, ki je del ljubljanskega rock'n'roll mesta Ob železnici, pesmi izpilile in se odpravile v studio. Album Divja pot je izšel pod okriljem založbe Rock Records in prinaša močne in trde zvoke rocka s kančkom pridiha retra, vendar je to kompaktna glasba za današnje dni.

Gotovo se nihče ne čudi, če štirje v usnje oblečeni fantje igrajo heavy metal. Vprašanje, zakaj to počnejo, se pogosto vsiljuje ob ženskih zasedbah, še posebej Hellcats. Kot pravi Saša Zagorc: »Zagotovo dobivamo kar nekaj takih vprašanj, ki jih kolegi glasbeniki ne. Pri nas je precej netipično za ženske, da so oblečene v usnje in da igrajo metal.« Prvenec Divja pot je glasen, hrupen in energičen, ker so tudi same take, pravi Saša, Sonja pa dodaja, da igrajo to, kar čutijo, to, kar je v njih. »Heavy metal živi v nas.«

Glasbeno so imele široko paleto vzornikov in vzornic, nekako pa se še najbolj vsiljujeta asociaciji na Joan Jett in še nekoliko nazaj na Suzie Quatro. Kot pravi Saša: »Obe izjemno spoštujemo, Joan Jett s koncerti še vedno raztura po svetu. Med drugimi sta mi tudi oni dve vzornici.« »Taka primerjava nam laska, to sta ženski, ki res poosebljata moč, glasnost in samozavest. Obe niste le pevki, temveč tudi izvrstni inštrumentalistki,« pravi Sonja.

Na albumu Divja pot je deset avtorskih skladb, ki so v celoti delo sester Zagorc, pri produkciji sta sodelovali s producentom Davorjem Kontićem iz Studia Conti, mastering pa je opravil producent Gregor Zemljič.

Zanimivo je, da je vseh deset pesmi v slovenščini. Saša pojasnjuje, da v bistvu sprva niso vedele, v katerem jeziku bi pele. »Prva naša pesem je bila v angleščini, druga pa v slovenščini. Nato smo se odločile, da bomo pesmi delale v obeh jezikih. Ko smo pripravljale pesmi za album, smo ugotovile, da se slovenščina povsem krasno zlije z našim metalom.«

Plošča Divja pot je v celoti odpeta v slovenščini, ker pa je zanimanje za nastope v tujini veliko, saj so že imele krajšo turnejo po Rusiji, napolnile pa so tudi že zagrebški klub Močvara, bodo album izdale tudi v angleški različici. Že zdaj je njihov koncertni program sestavljen iz pesmi v obeh jezikih ter kakšno predelavo zasedbe AC/DC. Album bo sprva izšel v Italiji, tam ga bodo predstavile z nastopom v Milanu 28. novembra, nato pa bo sledila turneja po mestih v Padski nižini.

»Zaradi številnih fanov, ki jih imamo v tujini, smo se odločile, da prevedemo vse slovenske skladbe, ki še niso bile narejene v angleščini. Potem pa smo bile povabljene na turnejo po severni Italiji in se nam je zdelo zelo primerno, da takrat tudi predstavimo angleško različico albuma in imamo uradno promocijo plošče v Milanu,« pravi Saša.

Zanimivo je, da so, še preden so izdale album, Hellcats že imele svojo prvo turnejo v tujini, po Rusiji. Sonja pravi, da »aktivno sodelujejo na internetnih straneh, ki podpirajo ženske glasbene skupine. Tam nas veliko ljudi najde in spozna. Ker je povsem ženskih zasedb, še posebej v heavy metalu, tako malo, nas hitro opazijo.« Temu je treba pritrditi, kajti zasedba štirih v usnje oblečenih kosmatih dedcev verjetno le ne bi izzvala tolikšnega zanimanja. Ženska rockovska zasedba je tudi velika konkurenčna prednost. »Gotovo so nas na turnejo po Rusiji povabili zato, ker smo ženska rockovska skupina,« še z nasmehom doda Sonja.