Zakaj Arabci potrebujejo operno hišo

Operna hiša v Sydneyju je ­avstralska ikona, zaradi posebne arhitekture na mah prepoznavna po svetu. Ikona naj bi postala tudi operna hiša v središču Dubaja, ki so jo slovesno odprli včeraj.

Medtem ko so sydneyjsko opero odprli deset let po načrtovanem roku, so opero v Dubaju odprli točno na dan, kot so napovedali. Pravijo, da je to največji kulturni center na tem območju in da naj bi zaradi arhitekturne posebnosti zasenčil celo ekstravaganten nebotičnik Burdž Halifa, ki stoji nedaleč stran in je z 828 metri najvišja stavba na svetu. Na slovesnem odprtju operne hiše, vodi jo nekdanji izvršni direktor ugledne londonske koncertne hiše Royal Albert Hall Jasper Hope, je pel španski zvezdniški tenor Plácido Domingo. Ob njem sta nastopila portoriško-ameriška sopranistka Ana María Martínez in orkester operne hiše Teatro Lirico Giuseppe Verdi iz Trsta.

Sodobna arhitektura

Zgradbo je projektirala britanska multinacionalna arhitekturna, oblikovalska, urbanistična in projektantska družba Atkins, ki ima predstavništva v ZDA, Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu. V skladu z dolgo zgodovino Dubaja kot pristaniškega mesta je operna hiša oblikovana kot tradicionalni leseni čoln, kakršnega so stoletja uporabljali v vodah Zaliva. Zgradba ovalne oblike je iz kovine in stekla.

Kulturni center je večnamenski, v njem je dva tisoč sedežev, ki jih je mogoče preprosto in hitro umakniti ter prilagoditi prostor različnim potrebam. V zadnjih desetletjih se je Dubaj, eden od sedmih Združenih arabskih emiratov, preobrazil v veliko turistično in poslovno središče s prestižnimi hoteli in umetnimi otoki, obkroženimi s palmami. V tem poslovno naravnanem mestu, v katerem prevladujejo tujci, je kulturno dogajanje skromno, malone ga ni. Zdaj bi radi to spremenili in predstavljali enake umetniške dogodke kot v Londonu ali New Yorku.

V operni hiši nameravajo prirejati koncerte vseh glasbenih zvrsti, gledališke in plesne predstave, razstave, športne dogodke, predvajati filme ... V tem sklopu bo tudi galerija moderne umetnosti. Opera naj bi imela velik kulturni pomen tudi za vse Arabce v Zalivu, saj je bila doslej edina operna hiša v tej regiji v Maskatu, glavnem mestu Omana, kjer so jo odprli pred petimi leti, in tudi na tem odprtju je pel Plácido Domingo. Od takrat se v njej vrstijo klasična dela v izvedbi uglednih izvajalcev iz vsega sveta. Preden so odprli operno hišo v Maskatu, je bila edina operna hiša na Bližnjem vzhodu v Kairu, odprli so jo leta 1988.

Za domačine ali tujce?

Ali Oman in Dubaj potrebujeta operno hišo? Operne predstave v državah, ki niso del zahodne kulturne zgodovine, so po mnenju nekaterih kulturni imperializem, ki so ga sprejeli vodje držav, namesto da bi razsvetljevali prebivalce. V primeru Dubaja bi operna hiša ­lahko pospešila preobrazbo emirata iz poslovnega v priseljensko središče: tujcev je že zdaj 80 ­odstotkov.

Direktor opere Jasper Hope se zaveda, da je to docela zahodna umetniška forma in da številni Arabci niso imeli priložnosti, da bi jo videli. »Mednarodna skupnost v Dubaju bo zato večina našega občinstva. Toda tudi med lokalnimi prebivalci so ljubitelji opere, baleta in klasične glasbe. Veseli bodo, ker jim ne bo več treba na letalo, da bi slišali tovrstno glasbo,« je dejal za agencijo AFP. Meni tudi, da je ideja za opero dobra, toda če jo bodo hoteli napolniti, bodo morali najprej izobraziti ljudi, da jo bodo razumeli. V prvi sezoni načrtuje pester program zahodnih klasičnih predstav, od Mozarta do Hugojevih ­Nesrečnikov.

Čeprav Dubaj slovi po vedno novih gradbenih projektih, doslej ni imel prizorišča za performativno umetnost, pravzaprav sploh ni imel primerne dvorane, v kateri bi lahko ljudje spremljali živo glasbo. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji lokalnih glasbenikov, saj bo že oktobra nastopil priljubljeni emiratski pevec Husein al ­Džasmi.

Direktor opere v Omanu, Italijan Umberto Fanni, je na tem položaju že nekaj let in je lahko preizkusil okus občinstva. Pravi, da opera, balet in simfonije bolj privabijo Arabce, vzhodne Azijce in Afričane kot tam živeče tujce. Med obiskovalci so tudi Zahodnjaki, ki jih pritegneta omanska in arabska produkcija, čeprav je teh manj. Mešan program se obnese. V zadnji sezoni je bila operna hiša 84-odstotno zasedena, kar je 12 odstotkov več kot v prejšnji sezoni.

Uravnotežen program je na tem območju nujen, saj so v tradicionalnem opernem programu pogosto zgodbe, ki v tem okolju veljajo za čudne in nemoralne – na primer Tristan in Izolda ali Carmen. Upoštevati je treba politične omejitve celo pri najpreprostejših ljubezenskih zgodbah, pravijo Zahodnjaki, zaposleni v operni hiši v Omanu.

Direktor dubajske operne hiše pravi, da ni bil deležen nobenih programskih ali izvajalskih omejitev. »Seveda morate vedeti, kje ste. To je muslimanska dežela. Naj se odločim za šokantno produkcijo? Ne, ne bom se.«

Danski arhitekt glavni v Aziji

Arabci nimajo pomislekov o najemanju strokovnjakov z Zahoda, če so boljši od domačih. Iz družbe Atkins je za arhitekturno plat operne hiše v Dubaju poskrbel Danec Janus Rostock, arhitekt, ki ga v Aziji najpogosteje angažirajo. Specializiran je za kompleksne multidisciplinarne projekte in celovite načrte. Načrtoval je nizke poslovne prostore, visoke stanovanjske nebotičnike, hotele ... Diplomiral je v Københavnu, se zatem eno leto šolal v Parizu, nakar je delal v večkrat nagrajenem biroju Henning Larsen Architects.

Leta 2006 se je pridružil družbi Atkins in začel delati v Dubaju. Po opravljenem delu se je vrnil v København, kjer je odprl Atkinsovo podružnico za arhitekturo in dizajn. Pred petimi leti se je vrnil v Združene arabske emirate, kjer vodi Atkinsovo ekipo. Pridobil je velike mednarodne izkušnje z vodenjem dizajnerskih konceptov pri projektih v Združenih arabskih emiratih, Saudski Arabiji, Siriji, Iranu, Indiji, Azerbajdžanu, Angoli, Keniji, Južni Afriki, na Norveškem, Švedskem in Danskem.

Dubaj, ki slovi po bogastvu, bi zdaj rad dobil tudi reputacijo mesta – emirata umetnosti. V zadnjih letih so v emiratu zgradili več galerij sodobne umetnosti. Ta hip pa so osredotočeni na naslednji gradbeni podvig – velikanski kompleks za svetovno razstavo Expo, ki bo v Dubaju leta 2020.