Že dolgo velja za enega najboljših in tehnično najbolj izurjenih mojstrov črno-belih tipk tako v jazzu kot v klasiki, letos pa bo za življenjski opus prejel zlatega leva glasbenega dela Beneškega bienala.
Legendarni ameriški pianist Keith Jarrett se bo znašel v soju beneških žarometov 29. septembra, ko bo uradna podelitev nagrad 62. izdaje bienala sodobne glasbe – napovedujejo jo kot programski crossover med Evropo in
meriko –, organizatorji pa so v obrazložitvi zapisali, da gre za absolutnega glasbenika, priljubljenega tudi pri občinstvu. Temu ne kaže oporekati. Njegovo ploščo The Köln Concert (ECM 1975), ki velja za najbolje prodajano solistično klavirsko ploščo v zgodovini, so doslej prodali v več kot štirih milijonih izvodov.
Klasik čiste improvizacije
Ob podelitvi napovedujejo tudi nastop danes 72-letnega glasbenika, ki slovi po čisti improvizaciji. Tako rekoč izmislil si je format solistične klavirske improvizacije in v njem ustvaril vrsto mojstrovin. »Njegova obsežna diskografija priča o umetnosti brez meja, o edinstveni osebnosti na področju jazza.
Njegov pristop in slog sta tako osebna, da sta iz njega ustvarila univerzalnega mojstra v zgodovini glasbe,« so mu polaskali v obrazložitvi. Jarrett je v skoraj petdesetletni karieri snemal tako rekoč vse, od pop pesmi do klasike, prav tako v najrazličnejših zasedbah.
Ustvaril je skoraj nepregledno množico skladb najrazličnejših žanrov, od solističnih in takšnih za majhne zasedbe, zlasti za trio, do pravih klasičnih mojstrovin za soliste in orkester.
V sedemdesetih letih minulega stoletja je vodil dva kvarteta, ameriškega in evropskega, na začetku osemdesetih pa je s prijateljema Garyjem Peacockom (kontrabas) in Jackom DeJohnettom (bobni) nastopal v triu, ki je obveljal za najboljšo malo jazzovsko zasedbo svojega časa.