Tiskane izdaje
Glasbena matica Ljubljana je zlati red za zasluge prejela za svoj velik prispevek k razvoju slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Kot piše v utemeljitvi nagrade, Glasbena matica Ljubljana ob svoji 140-letnici »tudi danes predstavlja dober obet za ohranjanje in razvoj slovenske izvirne glasbene ustvarjalnosti«, piše STA.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1872 z željo, da bi, ob prevladujoči nemški kulturi, zavarovalo in spodbudilo slovensko glasbeno življenje. Takoj je postalo središče slovenske glasbene vzgoje in pod svoje okrilje sprejelo poklicne in ljubiteljske glasbenike ter začelo zbirati ljudske pesmi in izdajati slovenske skladbe.
Desetletje kasneje je bila pod okriljem Glasbene matice Ljubljana ustanovljena glasbena šola, nekaj let pozneje pevski zbor, nato pa še prva Slovenska filharmonija in Orkestralno društvo ter konservatorij. S slednjim je Glasbena matica Ljubljana izpolnila tudi svoj najpomembnejši cilj - omogočiti izobraževanje poklicnih glasbenikov. S številnimi dogodki, ki jih je društvo organiziralo, je njegov vpliv segel široko v slovenski kulturni prostor. Po zgledu Glasbene matice Ljubljana so ustanavljali šole tudi drugod na Slovenskem, njena založba pa je bila največja glasbena založba v celotnem južnoslovanskem prostoru.
Čeprav je danes Glasbena matica Ljubljana drugačna, ostaja zvesta svojemu poslanstvu: razvijati slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter posebno skrb nameniti vokalni glasbi, med drugim piše v utemeljitvi.
Za pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti pa je predsednik Türk z redom za zasluge odlikoval vodilno osebnost slovenske muzikološke znanosti Primoža Kureta. Od leta 1988 je Kuret redni profesor za svetovno glasbeno zgodovino in zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer ves čas posebno odgovornost izkazuje tudi glasbeno-pedagoški stroki in usposabljanju učiteljev. Njegov odnos do glasbene kulture se je izrazil tudi ob vsebinski prenovi glasbenega šolstva, pri kateri je sodeloval kot predsednik nacionalne komisije.
»Kuret je s svojim obsežnim znanstvenim in raziskovalnim opusom močno obogatil tudi slovensko glasbeno bibliografijo in tako prihodnjim rodovom glasboslovcev zagotovil pomembna študijska gradiva. Je avtor številnih raziskav, monografij in strnjenih pregledov o slovenski glasbeni preteklosti, njenih znamenitih osebnostih in ustanovah, pa tudi njene umeščenosti v svetovne glasbene tokove in dogodke. V svojih delih je ovrednotil pomen slovenske glasbene ustvarjalnosti v prizadevanjih Slovencev za lastno kulturno identiteto v preteklosti,« piše v utemeljitvi.
Poleg vsega naštetega pa je Kuret tudi uspešen organizator, letos recimo že 27. slovenskih glasbenih dnevov. Prav slednji so, kot še piše v utemeljitvi, postali častitljiva in spoštovana glasbena institucija, katere spiritus agens je Primož Kuret s svojo neizmerno predanostjo glasbi, zlasti slovenski.
