Tiskane izdaje
Glasbenemu festivalu Arsana in njegovemu osrednjemu promotorju Mladenu Delinu vsako leto uspe veliki met pri zvezdniških izvajalcih. Lani so zagotovili nastop zasedbe New York Voices, letos so se na Ptuju predstavili člani skupine Take 6.
To je ena najuspešnejših a capella zasedb vseh časov, saj so v četrt stoletja obstoja osvojili deset grammyjev, nastopili na vseh velikih svetovnih odrih in ne nazadnje tudi pred predsedniki držav in vlad.
Poleg tega so sodelovali z izjemnimi gospel, R&B, jazz, pop in rock glasbeniki, kot so Ray Charles, Gordon Goodwin, Whitney Houston, Al Jarreau, Quincy Jones, k.d. lang, Queen Latifah, Brian McKnight, Luis Miguel, Marcus Miller, Joe Sample, CeCe Winans in Stevie Wonder.
Na ptujski predstavitvi pred koncertom so bili v svojem slogu sproščeni, namesto da bi analizirali kompleksna vprašanja glede repertoarja, izbora del in vokalno tehniko, so neobvezno kramljali in se šalili. To pa ne pomeni, da niso povsem predani svojemu poslanstvu – predvsem ohranitvi, kultiviranju in tudi nadgrajevanju gospel glasbe.
Ta je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe, pojavile so se različne smeri, denimo sodobni urbani gospel, pa sodobni južnjaški gospel, country in bluegrass gospel, zvrst je doživela izrazito komercializacijo, sami pa ostajajo zvesti prvotnemu izročilu.
Ne nazadnje prihajajo iz Alabame, kjer ima ta žanr dolgo tradicijo. Skupina je bila ustanovljena leta 1980 na kolidžu Oakwood v Huntsvillu. Na začetku so zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov in presenetljivo solidne akustike vadili kar v toaletnih prostorih.
Tam jih je slišal Mark Kibble, ki v sicer nehierarhizirani zasedbi velja za nekakšnega neformalnega vodjo, in se jim pridružil. Uspeh ni bil meteorski, kar nekaj let so nastopali izključno v cerkvah ter pred študentskim občinstvom, kar nekaj članov skupine se je tudi zamenjalo, prelomnico pa je pomenil podpis pogodbe z založbo Warner Brothers leta 1987.
Uspeh s prvim albumom
Že z debitantskim albumom Take 6 so dobili kar dva grammyja. Njihov harmonično bogati zvok, tehnični perfekcionizem, sposobnost za improvizacijo ter smisel za svingovski ritem in senzibilno interpretacijo bolj baladnih skladb so jim prinesli sloves, zaradi katerega so jih vabili k skupnim projektom številni renomirani glasbeniki.
Njihove vokale lahko slišimo v različnih filmih, denimo Dick Tracy, Do the Right Thing in Boyz n the Hood, ter televizijski seriji Martin. Pohvalijo se lahko tudi z nastopom v oddaji Saturday Night Live, na podelitvah grammyjev in oskarjev ter nekajkrat celo v Beli hiši, kljub temu da pravzaprav večinoma nimajo glasbene izobrazbe, saj je večina od šesterice prve glasbene spodbude dobila doma in v cerkvi.
Religiozna komponenta in poudarek na gospelu sta prevladovala v prvih letih, nato so se poskusili tudi v drugih glasbenih zvrsteh, kar jim je prineslo očitek nekaterih cerkvenih krogov, da so se oddaljili od vsebine in namena originalnega gospela. Vendar se s tem ne obremenjujejo, kot je dejal Cedric Dent, eden od članov skupine, morajo slediti svojemu temperamentu in individualni spiritualnosti, sicer ne morejo biti iskreni in avtentični.
Sicer pa so se vedno počutili kot outsiderji v posameznih glasbenih žanrih, distanco so zaznali tako v tradicionalnih gospel kot jazz krogih, ki pogosto zahtevajo ekskluzivno programsko usmeritev, zato se najbolje počutijo brez glasbenih etiket.
Eden njihovih najmočnejših adutov so domiselni aranžmaji. Kritiki jim priznavajo, da tudi jazz standardi, ki smo jih slišali že v nešteto izvedbah, v njihovih interpretacijah zvenijo zanimivo in sveže. Polni pohval so tudi skladatelji. Michel Legrand jim je, recimo, izrekel kompliment, da je bila njihova izvedba klasike Windmills of Your Mind najboljša, kar jih je kdaj slišal.
Sicer pa se za repertoar odločajo bolj ali manj demokratično oziroma prisluhnejo drug drugemu, kar je bil pravzaprav evolucijski proces. V začetnih letih je bilo kar nekaj prepirov in napetosti, kot v smehu priznava Joey Kibble, so se včasih tudi zravsali.
No, ti časi so mimo, Take 6 je danes profesionalna zasedba, ki ima zasedene urnike za nekaj let vnaprej, zato je bil, kot omenjeno, nastop na Ptuju velik dosežek organizatorjev in užitek za občinstvo, ki se po besedah članov zasedbe na različnih kontinentih odziva zelo različno. V ZDA so, denimo, najbolj komunikativni in odzivni pri konverzacijskih vložkih, v Aziji so sprva zelo spoštljivi in umirjeni, na koncu pa praviloma bolj ognjeviti kot kjerkoli drugje, Evropa pa je nekje vmes. »Naše osrednje poslanstvo je narisati ljudem nasmeh na obraz in to nam uspe skoraj povsod,« so zatrdili člani Take 6 in sklenili kratko tiskovno konferenco v svojem slogu – s pesmijo.
