Govorjena beseda je velik gospodar

Slavni Cicero je dejal, da so zaradi govorov skopnela cesarstva, francoski socialni psiholog Gustave Le Bon pa je dvajset stoletij pozneje zapisal, da bi iz kosti ljudi, ki so padli kot žrtve besede, lahko postavili večjo piramido od Keopsove. Kdo ve, koliko, a vsekakor veliko, bi k tej piramidi lahko dodale kosti med vojno in po njej pobitih pri nas. Kakšna je moč govorjene besede ob različnih priložnostih, je odslej mogoče brati tudi v prvem izboru svetovnih in domačih govorcev v knjigi Znameniti govori, ki jo je za Mladinsko knjigo pripravil Ivo Antič.

To je nekaj najbolj znanih stavkov iz govorov svetovnih politikov, filozofov, vojakov, literatov in še koga, ki jih je v knjigo Znameniti govori uvrstil avtor (in v večini primerov tudi prevajalec) Ivo Antič. Skupaj jih je 139, od tega je devet govornic (ženske so se pač začele aktivneje vključevati v dogajanja konec 19. stoletja), 30 govorov pa je slovenskih. Objavljeni so večinoma skrajšani ali v odlomkih, in to na poljuden način, saj so namenjeni najširšemu krogu bralcev.

Kot pravi dr. Tone Smolej, so med njimi vsi trije tipi govorov, ki jih je poznala antika (sodni, svetovalni in slavilni), in taki, ki so se pojavljali pozneje (pridiga, filozofski ekskurzi ali nagovori pred bitko). Veliko pregovorov je preroških (npr. M. L. King ali Vinko Hafner z znamenitim dvignjenim prstom v Beogradu), ne manjka pa tudi rušilnih (Goebbels, Milošević). Politični govori so vsekakor lahko manipulacija, je prepričani nekdanji predsednik Milan Kučan, vendar je pri današnjih medijih govorca težko ocenjevati, saj iz govorov iztrgajo celo nepopolne stavke. Tudi nekateri slovenski govorci (Stane Kavčič in Edvard Kardelj na pariški mirovni konferenci) so bili takšni, da jih med prebiranjem še danes »slišiš«.
 
Iz sobotne tiskane izdaje Dela