Hiša literature v stari vili za Opero

Ljubljana - Društvo slovenskih pisateljev, po besedah akademika Andreja Jemca eden od »stražnih stolpov slovenske kulture«, se je včeraj v okviru »predosmofebruarskega« dneva odprtih vrat predstavilo (novinarski) javnosti z besedo o vsem, kar premore in počne. Premore dolgo tradicijo, seveda pa leta 1872 prvič ustanovljena institucija največ truda namenja pisateljski sedanjosti.

V duhu pogledovanja v sedanjost in prihodnost je svoj nagovor začel tudi sedanji predsednik društva Slavko Pregelj in omenil, da so prejšnje leto posvetili urejanju področja literarnih ustvarjalcev. Kajpak nič novega, če se spomnimo, da je zdaj že davnega leta 1972 takratni novi predsednik društva Miško Kranjec lahko podobno ugotovil, da so se pisatelji »v večurni razpravi potegovali med drugim za ustreznejše vrednotenje književnega dela v naši družbi«. Med članstvom so lani torej izvedli anketo o vsem, kar prizadeva početje slovenskih pisateljev, nato pa pripravili ustrezne predloge - od problema davčnih izjem prek pisateljskega dohodka do vprašanj, ki zadevajo izvajanje knjižnega nadomestila - in jih predstavili parlamentarnim političnim strankam, njihove pobude pa so po besedah predsednika naletele pri svetu za kulturo in v državnem svetu na odprta ušesa. Brez dvoma je bila pomembna tudi društvena spodbuda za ustanovitev in začetek delovanja agencije za knjigo, katere predsednik je ta hip prav predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Poslovni sekretar DSP Saša Jovanović je v grobih obrisih predstavil zagate, ki so jih pisatelji lani imeli s častitljivo vilo na Tomšičevi ulici 12: gradbena jama, pripravljena za gradnjo prizidka operne stavbe, je na stenah domovanja DSP, ki je hkrati že desetletja tudi sedež Društva slovenskih književnih prevajalcev, slovenskega centra PEN in znane ljubljanske restavracije, povzročila nevarne razpoke in obnova, med katero se je morala pisarna z vsemi društvenimi knjigami za nekaj mesecev preseliti na drugo lokacijo, je bila nujna. Vodja strokovne službe DSP Cvetka Bevc je včeraj lahko ugotovila, da so prostori zdaj na novo urejeni in čakajo nove programe, ki bi iz vile na Tomšičevi naredili pravo hišo literature, kakršno poznajo druge prestolnice, ni pa odveč omeniti, da pisateljske debate in soareje zdaj ne potekajo ob golih stenah, ampak jih krasijo dela sodobnih slovenskih likovnih umetnikov - darovanim ali posojenim delom Gustava Gnamuša, Emerika Bernarda in Klavdija Palčiča se je pred kratkim pridružilo še delo Andreja Jemca, društvo pa se dogovarja še z drugimi umetniki.

Od pahljačasto razprostrtega početja DSP je mogoče omeniti le del napovedanih letošnjih projektov: novost v okviru programa Trubarjevega sklada je prevod Bartolovega Alamuta v finščino (prev. Kari Klemelä), v programu revije Literæ slovenicæ pa je novost angleški prevod Lainščkovega romana Muriša (prev. Erica Johnson Debeljak). Napovedani sta tudi tradicionalni prireditvi: letošnja vileniška prireditev bo potekala od 2. do 6. septembra, Slovenski dnevi knjige pa od 20. do 24. aprila.

(Iz petkovega tiskanega Dela)