Tiskane izdaje
Ljubljana - Razstava Giovannija Battiste Marie Falconeja bo za nedavno, novembra odprto razstavo Italijanska krajina Luciana Montija že druga samostojna predstavitev italijanskega avtorja v fotografskem programu Cankarjevega doma in hkrati druga, ki bo imela težišče na krajini, obravnavani skozi črno-belo fotografsko klasiko.
Tokrat na sicilijanski krajini, kar ob dejstvu, da Falconeja umeščajo med osrednje fotografe na tem otoku – ustvarja brezčasne, tihe podobe, ki jih kritiki povezujejo z metafizičnim nabojem slikarjev Giorgia De Chirica ali Feliceja Casoratija –, ne preseneča. Tudi v njegovi dosedanji razstavni biografiji zasedajo levji delež sicilijanska razstavišča, predvsem tista v Palermu, kjer je v palači Comitini leta 1994 izpeljal tudi prvo samostojno razstavo. Sicer ima za seboj tudi nastope drugod po Italiji in, v mednarodnem prostoru, v Poitiersu, La Valletti in Madridu.
Posebnost njegovega pristopa h krajini je vloga, ki jo namenja svetlobi, v projektu Izgubljena dežela in Sicilijansko sonce, ki bo predmet razstave v CD, pa tudi razmerju do poezije. Do Izgubljene dežele (The Waste Land) Thomasa Stearnsa Eliota, skozi katero je izoblikoval svoj fotografski pogled na Sicilijo.
Na razstavi, pripravljeni v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo, je napovedanih 40 fotografij, v spremstvu knjige z zapisi Alde Merini in Gilla Dorflesa.
Razstava, katere otvoritev je danes ob 20. uri bo na ogled do 11. februarja.
