Jackie, kot jo vidi nobelovka Jelinekova

V KUD France Prešeren bodo uprizorili monodramo Elfride Jelinek Jackie, ki se skozi samoizpoved Kennedyjeve poigrava s stereotipi in medijsko ustvarjenimi slikami.

Objavljeno
20. december 2006 16.11
Elfride Jelinek
Ljubljana - V KUD France Prešeren bo v petek, 22. decembra, ob 21. uri Snježana Martinović premierno izvedla monodramo Jackie, ki jo je napisala Elfriede Jelinek. Nobelovka s svojim delom občinstvo uvaja v zasebno življenje ameriške ikone šestdesetih let Jackie Kennedy. Skozi samoizpoved Kennedyjeve se avtorica poigrava s stereotipi in medijsko ustvarjenimi slikami.

Igralka Snježana Martinović, tudi režiserka predstave, z Jackie ustvarja sliko o sami sebi, raziskuje vsebino in formo, ter se uprizarja kot umetniško delo.

V pisanju Elfriede Jelinek je v središču predvsem jezik, ki ga proizvaja sama. Sama svoje pisanje označuje kot jezikovno kompozicijo, o čemer priča tudi dramolet Jackie, ki ga je prevedla Lučka Jenčič Kandus.

Mohorjeva založba v Celovcu je kmalu potem, ko je Jelinekova leta 2004 prejela Nobelovo nagrado za književnost, izdala zbirko petih dramoletov z naslovom Smrt in deklica. To psihološko pretanjeno delo predstavlja nekakšen kredo pisateljice, v katerem zajema cel spekter pravljične in medijske mitologije ženskih likov, kot sta denimo Sneguljčica in Trnuljčica, Jackie Kennedy in pesniški ikoni Ingeborg Bachmann in Syvia Plath.

Jackie, četrti monolog v knjigi Deklica in smrt, je bil predvajan kot radijska igra in je leta 2003 dobil najprestižnejšo nemško nagrado za ta žanr. Princese in izstopajoče dame sodobnega časa se v dramoletih Jelinekove pojavljajo kot ženske, ki jih ne more odrešiti noben princ.

Sodobna princesa Jackie Kennedy, ki je neprestano stala v luči žarometov ob svojemu soprogu, karizmatičnemu ameriškemu predsedniku, se tega jasno zaveda. Njeno življenje ni njeno, okrog nje se gosti smrt, neprestano vlači za seboj svoje mrliče, ogradi se od sveta, ki po njej steguje roke. To naredi tako, da se ukalupi v svojo lastno formo, da se navznotraj izvotli in postane samo še obleka. Njena obleka je njen oklep.