Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaključni večer Cankarjevega jazza '05 predstavlja najaktualnejša zvezdnika jazzovskega klavirja na obeh straneh Atlantika. V sredo, 2. novembra, bo nastopil Jason Moran & The Bandwagon, kot predskupina pa E.S.T. – Esbjörn Svensson Trio.
Še ne 30-letni varovanec založbe Blue Note, Jason Moran, je vodil svoj Bandwagon hkrati z nastopanji v bendih Grega Osbyja, Cassandre Wilson in Joeja Lovana, v letu 2005 pa ga bomo lahko poslušali tudi v novem kvartetu Dona Byrona. Moranovih učitelji so bili Jaki Byard, Muhal Richard Abrams in Andrew Hill. Zdi se, da je glavna Moranova prednost ravno tisto pri čemer večini mladih, tehnično dobro podkovanih glasbenikov spodleti. Namreč v odnosu do jazzovske zgodovine in njenim prenosom v lastni glasbeni izraz ter vpetostjo v sodobno glasbo, ki ni samo jazzovska. Moran je ubral pravilno pot in se uveljavil s prepoznavnim pristopom k skladanju kot tudi pri izvedbi.
Pri prvem se žanrsko ne omejuje in prevaja v svoj izraz tako jazzovska tradicijo kot klasike kot, recimo, komad Planet Rock Africa Bambate in Soul Sonic Force. Pri izvedbi ne skriva svojih tehničnih možnostih, a se še bolj izkaže v liričnih komadih, kjer tempo, dinamika in notranja moč pridejo še bolj do izraza.
Isti večer bo nastopil tudi E.S.T. – Esbjörn Svensson Trio, ki je v zadnjih letih postal najpopularnejši jazzovski bend iz Evrope. O tem pričajo številne nagrade (zadnji sta BBC Jazz nagrada za najboljši mednarodni nastop 2003 in Evropska Jazz nagrada 2004, ki jo podeljuje predstavniki evropske jazz industrije iz 21 držav) ter nenehno nastopanje po vseh celinah na jazzovskih in drugih odrih. Trio namreč goji pristop, ki je všečen različnim generacijam, in ne le jazzovskemu občinstvu. Čeprav deluje že desetletje, je svetovno slavo in priznanje dosegel z zadnjima dvema albumoma Strange Place For Snow (2001) in Seven Days of Falling (2003). “Nobena skupina na svetu tako izvirno ne spaja plesnih ritmov 21. stoletja s tradicijo akustičnega jazzovskega klavirja.”
