Tiskane izdaje
Maribor - Dobitnik letošnje Ježkove nagrade je pesnik, komediograf in komik Andrej Rozman - Roza. Nagrado so lavreatu nocoj podelili na slovesnosti v SNG Maribor. V žiriji za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo za dosežke v radijski in televizijski ustvarjalnosti podeljuje RTV Slovenija, so bili Jože Hudeček, Peter Kolšek, Meri Avsenak Pogačnik, Nina Zagoričnik, Igor Prah, Iztok Tory in Igor Palčič.
Andrej Rozman - Roza je enkratna osebnost slovenskega humorja in v marsičem pomeni sodobno transmisijo Ježkove humorne poetike. Njegov opus je obsežen in sega od pretežno mladinsko - otroške literature in literarnih priredb, v katerih ga odlikujejo izjemna igrivost v izrazju, domiselnost v pripovednem načinu in izboru tematik, do številnih gledaliških predstav, filmov in televizijskih oddaj, kjer je sodeloval kot voditelj, igralec, pevec, komediograf in režiser.
Vsestransko nadarjeni pisec in igralec
S svojo vsestransko ustvarjalno izkušnjo se Roza uvršča med vidne in priljubljene pisce otroške literature, obenem pa sodi med reprezentativne predstavnike slovenskega gledališkega, televizijskega in filmskega humorja. "Kot avtor subkulturnih kabaretov je Roza spretno in duhovito prevzemal pripovedne načine vseh treh medijev - radiotelevizije, filma in gledališča, jih med seboj prepletal in tako ustvaril enkraten gledališki izraz. Kot komediograf je prevetril slovensko mitologijo in dramaturgijo: prvo z "diverzantskimi" vdori sodobnih, tudi aktualističnih vsebinskih primesi, drugo s pripovednimi prijemi, značilnimi za druge medije. Kot igralec pa je izgradil nov tip komika, glumača in klovna, kot da bi zavestno povzemal pristope ljudske commedie dell'arte in jih cepil s subkulturno patino svoje uprizoritvene poetike."
Subkultura, ki vpliva na sodobno kulturo
"Andrej Rozman - Roza je eden najbolj izvirnih in ustvarjalnih avtorjev sodobnega slovenskega humorja: na gledališke deske, celuloid in televizijo je prinesel svojevrsten, izviren, predvsem pa subverziven humor, ki ne samo zabava in kratkočasi, pač pa prek svoje neposrednosti, domišljeno zavestnega diletantizma (beri: kulturološkega cinizma) prestavlja mejnike za smešno in duhovito daleč in drzno naprej. V njegovi drži obrobnega, tudi 'izobčenega' humorja, se je naslajala in kalila subkultura osemdesetih in deloma devetdesetih, torej prav tista subkultura, ki danes tvorno vpliva na sodobno kulturno umetniško ustvarjalnost," je v utemeljitvi zapisal predsednik žirije Jože Hudeček.
