Kakor bi bila vsako leto v mestu olimpijada

»Že odhajate? Slišal sem, da Slovenci na festival prihajate s Slovenko,« pomežikne taksist, ki me pelje na letališče. »Vas preseneča?« rečem med smehom, začudena nad njegovo obveščenostjo. »Mislite - naslov Slovenka? Ah, ne. Če Đuro pride v Sarajevo s Kajmakom in marmelado, me nič ne more presenetiti,« se zasmeje.

V času festivala se Sarajevo spremeni v drugo mesto. Zdi se, da je vsak mimoidoči, vsak natakar, vsak taksist povezan s prireditvijo. Letos je sarajevske ulice preplavila eksplozija mladosti, evforije in glamurja. Podnevi in ponoči so vse kavarne nabito polne, zvečer so na ulicah in v klubih gruče mladih, ki morda v devetih dneh ne vidijo nobenega filma, a si želijo biti del dogajanja, del festivalskega utripa.

»Gotovo je festival vsaj za dvajset odstotkov večji kot lani, po številu spremljevalnih dogodkov, filmov, tudi po številu gostov,« je povedal izvršni direktor festivala Dževad Mujan, ki je skupaj z direktorjem Mirom Purivatro, Almirjem Palato in Elmo Tataragić pred petnajstimi leti zasnoval festival. »A kar zadeva vso to množico ljudi, si upam reči, da je še enkrat večja kot lani. Včasih se zdi, da je postal festival celo prevelik za to mesto. Hoteli pokajo po šivih, velika težava so tudi letalske povezave, zaradi katerih morajo nekateri gosti sem potovati tudi dva dni ...«

Najprej - strast do filmov

»Kako nam uspe?« se nasmehne direktor festivala Miro Purivatra. »Tisto, kar žene našo ekipo od prvega festivala leta 1995 naprej, je strast. Najprej - strast do filmov, in predvsem do tega, da želimo vedno več, da poskušamo ustvariti nove pogoje, da pomagamo talentiranim, še neuveljavljenim avtorjem uresničiti njihove ideje. Zavedamo se, da se moramo povezovati kot regija, da bi lahko prodrli na velike trge in festival dela prav na prepoznavanju regionalne produkcije, ki je bila še pred leti popolnoma neznana v svetovnih okvirih,« pravi Purivatra. Ali kot je povedala Elma Tataragić, selektorica tekmovalnega programa za igrani celovečerni in kratki film: skupni imenovalec letošnjih tekmovalnih filmov je bolj poudarjena avtorska estetika kot pa naracija.

Od Slovenije do Turčije

»Letos je konkurenca zelo močna, prav žal mi je, da tu nimam svojega filma,« je izjavil sarajevski režiser Pjer Žalica (Gori!), ki se že dve leti ukvarja z dokumentarnim filmom o skupini Plavi orkestar. V tekmovalnem programu sta letos dva vojna filma, srbsko-francosko-švicarska koprodukcija Ordinary People srbskega režiserja Vladimirja Perišića na temo vojnih zločinov in Crnci (Črnci) hrvaških režiserjev Gorana Devića in Zvonimirja Jurića. Medtem pa se Osel (lavreat za najboljši scenarij, glasbo in fotografijo v Pulju), drugi film sarajevskega avtorja Antonia Nuića, ki dela na Hrvaškem, dogaja v letu 1995, v času operacije Nevihta.

Večina tekmovalnih filmov spada med družbeno angažirane filme z intimnimi zgodbami o malih ljudeh, ki iščejo svojo pot v tranzicijski situaciji. Takšni so debitanski film mladega srbskega režiserja Miloša Pušića Jesen u mojoj ulici (Jesen v moji ulici) o beograjski novi generaciji, bolgarsko-švedska koprodukcija bolgarskega režiserja Kamena Kaleva Eastern Plays, madžarski film Adas (Prenos) Rolanda Varnika, Grški film Kynodontas (Podočnik) Yorgosa Lanthimosa o temnih družinskih odnosih, debi turške režiserke Asli Özge Köprüdekiller (Ljudje na mostu) ali mednarodna koprodukcija romunskega avtorja Rãzvana Rãdulescuja Kot prvo, Felicia.

In seveda je tu tudi mednarodna koprodukcija Slovenka Damjana Kozoleta, edinega veterana med avtorji v tekmovalnem programu, ki se je na SFF uspešno predstavil že z Rezervnimi deli in s filmom Delo osvobaja. Po rdeči preprogi pred Narodnim gledališčem se je sprehodila delna slovenska ekipa, poleg režiserja še oba glavna igralca, Nina Ivanišin in Peter Musevski, direktor fotografije Aleš Belak, kostumografinja in slikarka Zora Stančić in producent Danijel Hočevar. A v sekciji dokumentarnega filma se bo za srce Sarajeva potegoval tudi Vlado Škafar s poetičnim dokumentarnim filmom Otroci, v katerem naniza intimne razgovore s popolnimi tujci: od otrok v vrtcu do tistih v tretji življenjski dobi.