Karlu Pečku visoko avstrijsko državno odlikovanje

Dunaj - Zvezni predsednik Republike Avstrije je Karla Pečka, znanega koroškega akademskega slikarja, galerista, organizatorja mednarodnih likovnih razstav in dogodkov, dolgoletnega direktorja Koroške galerije v Slovenj Gradcu, odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem, ki ga lahko dobijo umetniki, to je avstrijski častni križ za znanost in umetnost prvega reda. Odlikovanje je prejel za dolgoletne velike zasluge pri poglobitvi sodelovanja med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo na področju likovne umetnosti in za njegovo neprecenljivo delo direktorja Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ter pedagoga in umetniškega mentorja. Slovesne izročitve odlikovanja v rezidenci avstrijskega veleposlanika dr. Valentina Inzka se je udeležila elita slovenskega likovnega in galerijskega življenja, pa tudi predstavniki občine Slovenj Gradec, ambasad, parlamenta in drugi gosti.


Avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko je v slavnostnem nagovoru poudaril, da Karel Pečko že več desetletij nadvse uspešno povezuje tako umetnike kot prebivalce z obeh strani meje. Pečko je človek, ki je svoje življenje in delo posvetil umetnosti in sodelovanju. Pri tem pa njegov ustvarjalni in svetovljanski duh ni poznal meja, tudi tistih med starimi in mladimi ne. V funkcijah, ki jih je opravljal, se je odlikoval z izjemno zavzetostjo. Tako mu je uspelo stkati pristno vez med ljudmi in narodi. Posebno rad se je ukvarjal z mladino, jo navdušil za vizualno ustvarjanje in kulturo, zaradi česar je obiskal veliko avstrijskih šol. Pečko se je v vseh teh letih pokazal kot tankočuten svetovalec in mentor nekaterim, kasneje uveljavljenim umetnikom. Tu velja omeniti Jožeta Tisnikarja, pa Toneta Repnika ali pa avstrijskega Korošca Ernsta Arbeitsteina, ki so vsi zoreli ob njegovem vodstvu. Prijateljeval je z nezamenljivim Wernerjem Bergom, ki mu je svojčas v galeriji v Slovenj Gradcu omogočil do takrat najobsežnejšo razstavo. Omeniti velja njegov osebni angažma ob 130. obletnici rojstva Huga Wolfa in sodelovanje z avstrijskimi kolegi pri pripravi njegove razstave v Slovenj Gradcu.

Med razstavami je Inzko omenil podporo svetovno znani fotografinji Ingi Morath ter razstave prenekaterih avstrijskih umetnikov: Gruppe 64, Zorka Weiss in Gustav Janusch. V sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom pa je bila razstavljena zbirka Schömer - Letni časi avstrijskega slikarstva, razstava grafik Karla Brandstätterja in leta 1996 razstava z naslovom Abstraktna umetnost v Avstriji.

Karel Pečko je "veliko več, tudi zlat element sodelovanja ter medsebojne pomoči, katerega družbena in umetniška angažiranost sta odločilno zaznamovali dogajanje v Slovenj Gradcu in celotni regiji, tako v preteklosti kakor tudi danes. Njegove bogate izkušnje pa so plod pestre dosedanje poti...," je poudaril Inzko.

Pečko se je rodil 19. septembra leta 1920 v Vuhredu. Leta 1954 je diplomiral na ALU v Ljubljani pri prof. Gojmiru Antonu Kosu. Študijsko je potoval v Avstrijo, na Češko, v Francijo, Italijo in Nemčijo. Med letoma 1954 in 1962 je bil likovni pedagog v Slovenj Gradcu. Leta 1957 je sodeloval pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona, ki ga je sprva upravljal ob svojem rednem delu v šoli, od leta 1963 pa kot njegov ravnatelj. Tako je s Pečkom neposredno povezana tudi galerija in njeno angažirano umetniško poslanstvo, ki ima svoje začetke v poznih petdesetih letih. Od leta 1967 naprej je samostojni umetnik. Od leta 1975 do 1991 je vodil Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je kot direktor vodil vse do leta 1997. V času njegovega 40-letnega vodenja je bil program galerije mednarodno zastavljen, dejavnost galerije pa zelo zaslužna za pridobitev naziva Mesto glasnik miru, ki si ga je mesto Slovenj Gradec pridobilo leta 1989. Poleg slikarstva se Karel Pečko ukvarja še z oblikovanjem keramike, scenografijo, tapiserijo, mozaikom, vitražem in grafičnim oblikovanjem.

Karel Pečko se je v zahvalnem nagovoru spomnil nekaj odmevnih dogodkov iz svojega bogatega kulturnega življenja, še posebej prijateljevanja s slavno fotografinjo Inge Morath (1923 - 2002), ženo ameriškega dramatika Arthurja Millerja, ki je bil najprej poročen z igralko Marilyn Monroe, a se je od nje ločil, ter na prvo veliko mednarodno likovno razstavo 200 umetnikov v Slovenj Gradcu leta 1966, ko je mednarodna žirija podelila šest priznanj častnega občana znanim umetnikom, kot so bili Ossip Zadkine, Werner Berg, Petar Lubarda, Krsto Hegedušić, Božidar Jakac in Henry Moore. To so bila najslavnejša imena tedaj. Avstrijec Werner Berg je prejel nagrado za graditev kulturnega mostu med Avstrijo in Slovenijo. Bil je vidno počaščen in iskreno ponosen, da ga je mednarodna žirija tako visoko uvrstila. Omenil je tudi prvi mednarodni multimedijski raziskovalni projekt Obmejni prostori Inge Morath s pregledno razstavo, obsežnim katalogom v treh jezikih, njenim nastopom in dokumentarnim filmom iz Slovenj Gradca, ki ga je predvajala Evrovizija in je bil uvrščen v program Gradca kot evropske kulturne prestolnice. Morath je bila rojena v Gradcu, njena mati pa je bila doma iz Slovenj Gradca, tam živela, hodila na Uršljo goro in se družila s Hugom Wolfom, kot je potem pripovedovala hči Inge.