Tiskane izdaje
Krona vsakoletnega ptujskega Kurentovanja je nedeljska povorka po mestu, ki združi vse ohranjene domače in mnoge okoliške pustne like in domislice, našemljene skupine in posameznike.
V letošnji 57. povorki je nastopilo kar 42 skupin. Večina jih v mesto pride iz okoliških krajev, še vedno so najbolj prizadevni maskiranci iz Stojncev, Bukovcev, Dornave, Dupleka in drugod. Tudi letos so pripravili izredno številčne našemljene karnevalske skupine in zdi se, da se zadnja leta še največ ukvarjajo z množičnostjo skupin. Potem pa za nekaj desetin ali celo stotnijo udeležencev pripravijo enovite kostume, kar na ulicah mesta deluje vzvišeno, čarobno in slikovito.
Veliko manj pa je pomembna vsebina, saj namesto globlje sporočilnosti večinoma ostajajo pri pravljičnih likih od pomladnega vrta, zmajev, palčkov, krtov, rožic, darov jeseni in podobnega. Zanimivo je, da je s karnevala izginila dobra politična satira, ki je še desetletje ali dve nazaj nikoli ni manjkalo. Če pa je kakšno bodico kje še mogoče odkriti, pa ni naostrena in ne zadeva splošnega problema ali stanja.
Te množične karnevalske skupine v pripravo na pust seveda vložijo veliko časa in zaradi čedalje bolj bogatih in dodelanih kostumov tudi denarja. Okoli pusta si vzamejo kar nekaj dni časa, da se razkazujejo na vseh okoliških karnevalih od sobotnih v Cirkulanah, Majšperku in Markovcih, preko današnjega ptujskega, že jutri pa bodo v povorki v Dornavi in Vidmu pri Ptuju, v torek pa še v Stojncih, Bukovcih, Podlehniku in Cirkovcah. Nekateri pa bodo vmes skočili še na pustno povorko sredi dneva v Ormož.
Foto Tadej Regent/Delo
Na Ptuju vsaj pet tisoč maškar
Na danes sončnih ulicah Ptuja se je tako razkazovalo vsaj pet tisoč maškar ali še več, če prištejemo še vse tiste, ki so sicer bile med gledalci, a so bile mnoge vzorno in domiselno našemljene. Letošnje Kurentovanje je prvič organiziral lani spomladi na novo ustanovljeni ptujski Zavod za turizem in organizatorji so obljubljali, da si bo vseh 200 prireditev, kolikor jih sestavlja kurentovanje, ogledalo vsaj sto tisoč ljudi. Po današnji gneči skozi celotno mesto je njihovemu optimizmu zelo služilo izredno lepo in toplo vreme.
Po množičnosti in prepoznavnosti mesta po kurentu in kurentovanju bi pričakovali, da se to tudi močno pozna v mestni turistični blagajni. Toda lanskoletni podatek, da je od celotnega kurentovanja (ki ga je lani organizirala Mestna občina Ptuj sama), ostalo le 700 evrov dejanskega zaslužka, takšno pričakovanje popolnoma zatre. Zato je letošnja prireditev z novimi organizatorji, pa z mnogimi starimi obrazci in organizacijskimi prijemi samo dober lakmusov papir, ali bodo na Ptuju kdaj znali s takšno vrhunsko in posebno dediščino in šemsko kulturo ter karnevalsko pripravljenostjo mnogih udeležencev tudi kaj resnega zaslužiti.
Slovenija v znamenju karnevalov
Danes po Sloveniji poteka cela vrsta pustnih karnevalov. Samo okoli Ptuja jih je to soboto in nedeljo že vsaj deset, nekaj pa jih bo še na pustni ponedeljek in torek. Osrednja pa je seveda pustna povorka po ulicah starega Ptuja na današnjo nedeljo. To je najbogatejše pustno in šemsko območje v Sloveniji; po nekaterih raziskavah celotno preostalo ozemlje ne premore toliko ohranjenih likov, običajev in šemske kulture, kot prav ta košček dežele.
Foto Tadej Regent/Delo
Povsod pa so se ohranjenim likom in dediščini pridružili še karnevalski liki, skupine, zabavljaške maškare, tako da nekatere med njimi že počasi prehajajo v tradicijo in se z njo neločljivo spajajo in mešajo. Poleg Ptuja so pri nas najbolj znani še karneval cerkniških čarovnic, svojega imajo cerkljanski laufarji in še vrsta drugih mest, kjer folklorizem, v veliki meri podprt s potrošništvom in podjetniškimi idejami zaslužka, vspodbuja in organizira vedno nove in nove kanevale. Če še pred nekaj desetletji na ulicah Ljubljane niti na pustno nedeljo niti na pustni torek ni bilo mogoče zaslutiti, da je pustni čas, pa so se zdaj stvari že spremenile in tudi prestolnica je oživela svojega spečega zmaja.
Kako je carne vale - pusti meso - prerasel v ples z maskami
Pustni karnevali niso nobena novost. Če bi za njihov izvor navedli dogajanje v starem Rimu pred dvema tisočletjema, bi še vedno ne posegli v sam izvor karnevalskega veseljačenja, fascinacije, preobrazb in nastopaštva. Je pa se tam začela kovati beseda karneval, ki jo danes sicer vsi poznamo, a le kot formo, ne da bi se zavedali njenega izvora in vsebinskega pomena. Ker prihaja pepelnica in z njo dolgi štiridesetdnevni post, je bila nedelja pred tem časom primerna za še zadnje veseljačenje in uživanje. Karneval je tako dobesedno napovedoval : Carne vale! Meso pusti! Nedelja pred opustitvijo mesa! Slovensko torej: Pust(i meso)! Da bo še bolj jasen izvor, prisluhnimo Čehom (masopust) ali Poljakom (miesopust). Ali razumimo grški apokreon (kreas - meso, apo - proč, vstran). Še nemški Fastnacht naj bi pomenil noč pred postom, kot so korenine pusta ali fašenka razložili najrazličnejši jezikoslovci in etnologi celotnega sveta.
Italijanski karnevali so očitno bili dober vzorec, ki se je širil po okolici. Že v 16. stoletju je o dubrovniškem karnevalu pisal Marin Drži. Dve stoletji pozneje je bil nad rimskim navdušen Goethe. Beneški karneval se je močnio dotaknil posebneža Byrona. Medicejci so v Firenzah prirejali svoje znamenite karnevale.
Na Ptuju majhen karneval že leta 1873
Nimamo pa še natančno raziskanega gradiva, kdaj naj bi se prvi pojavili na našem ozemlju. Zagotovo pa ostajajo sledi in podatki o tem, čeprav včasih mislimo, da je odkrito že vse, kar je bilo mogoče. Kot dokaz naj služi arhivsko odkritje izpred nekaj let, da so po ptujskih ulicah našemljeni meščani pripravili majhen karneval že leta 1873, čeprav je dotlej veljalo, da kakšnega organiziranega pustovanja v tem mestu ni bilo vse do prvega Kurentovanja v letu 1960.
Zato sta na primer ptujski in cerkniški karneval, ki slavita že visoka jubileja, v resnici šele otročička v primerjavi z nekaterimi nekajstoletnimi karnevali od Benetk do Mainza ali Munchna. Mnogi naši pustni sprevodi pa s svojimi le nekaj leti ali poldrugim desetletjem šele začenjajo postavljati temelje karnevalom. Ti se bodo slejkoprej izgubili ali pa nekateri med njimi našli dovolj moči in dovolj ljudske energije in zagnanosti, da bodo pisci o njih poročali še čez stoletje ali več.
