Kino za slepe, slabovidne

Skupina slepih in slabovidnih intelektualcev (SSI) v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je v ponedeljek dopoldne v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani pripravila prvo javno projekcijo celovečernega filma (Ray scenarista, režiserja in producenta Taylorja Hackforda z Jamiejem Foxxom v naslovni vlogi), ki je bil z avdiodeskripcijo v hrvaščini prilagojen spremljanju in doživljanju slepih in slabovidnih

Kot je po projekciji povedal predsednik SSI Tomaž Wraber, so presenetljivo dobro obiskano projekcijo pripravili v sodelovanju z društvom Zamisli iz Zagreba. To je z avdiodeskripcijo, pri kateri prevzame moški glas običajno vlogo pripovedovalca oziroma opisovalca podob, ženski glas pa prevaja dialoge med protagonisti, do zdaj opremilo že osem celovečernih filmov. V prihodnosti nameravajo z avdiodeskripcijo (pri kateri si pomagajo z vse dostopnejšo računalniško in videotehniko) približati slepim in slabovidnim tudi izbrane gledališke uprizoritve ter muzejske in galerijske razstave.

Na prvi sorodni poskus avdiodeskripcije pri nas je spomnil Marko Prpič, ko so na njegovo pobudo približali slepim in slabovidnim pred leti televizijsko nadaljevanko režiserja Francija Slaka o Francetu Prešernu Pesnikov portret z dvojnikom. Po Prpičevih informacijah v Veliki Britaniji z avdiodeskripcijo za slepe in slabovidne opremljajo približno 8 odstotkov televizijskih programov, za cilj pa so si postavili narediti desetino programov dostopnih za to skupino. Ena od gledalk v avditoriju je ob tem dodala lastno izkušnjo iz Španije oziroma Katalonije, kjer je vsaj ena izbrana televizijska oddaja na teden na tak način dostopna tudi tamkajšnjim slepim in slabovidnim.

Več slepih in slabovidnih gledalcev je kritiziralo uredništvo TV Slovenija, ki (v primerjavi s sosednjo HTV) dokumentarne oddaje praviloma deloma opremlja z glasovnim prevedenim komentarjem, deloma s podnapisi, tako da jim niti te niso v celoti dostopne, čeprav glasovni prevod v celoti nikakor ne bi motil preostalih gledalcev, med katerimi imajo številni prav tako težave s hitrim prebiranjem drobnih podnapisov. Največ si slepi in slabovidni obetajo od digitalne televizije, ki naročnikom z okvarami vida tehnološko omogoča, da po posebnem dodatnem kanalu sprejemajo avdiodeskripcijo predvajanih programov. Seveda je ob tem ključno vprašanje: kdo bo avdiodeskripcije izbranih oddaj izvajal in jih financiral? Slepi in slabovidni so prepričani, da bi morala stroške avdiodeskripcije izbranih programov v javnem interesu finančno pokriti država oz. kulturna politika, ki je dolžna skrbeti za čim širšo dostopnost najkakovostnejših programov umetnosti in kulture.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!