Knjiga, 
ki nasprotuje ustavi

Hitrec meni, da knjiga nasprotuje hrvaški kulturi, hrvaški kulturni identiteti in hrvaškemu jeziku ter s tem tudi ustavi. Trdi, da delo zagovarja neznanstveno tezo o obstoju namišljenega srbohrvaškega jezika. Hrvoje Hitrec je leta 2005 ustanovil omenjeni kulturni svet, da bi njegovi člani podpirali splošni napredek Republike Hrvaške. Jasno je, da je za desničarsko združenje – njegovi člani so med drugimi Ivan Aralica, liško-senjski škof Mile Bogović in nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Milan Vuković – nacionalizem pomembnejši od zakonov.

Knjiga Jezik i nacionalizam, ki jo je lani izdala založba Durieux, je takoj vzbudila veliko pozornosti, predvsem s tezo, da Hrvati, Srbi, Bošnjaki in Črnogorci ne govorijo različnih jezikov, ampak »standardne variante istega jezika«. Avtorica je v nekem dnevnem časopisu komentirala kazensko prijavo: »V knjigi razlagam temeljne pojme, kar je za nekatere boleče. Zakaj? Zato, ker je nacionalistična ideologija te pojme namenoma popačila in jih tako popačene sprejela za svoje temeljne vrednote. Ko z znanstvenim raziskovanjem temeljnih pojmov razkrijemo nevzdržnost nacionalističnih razlag, seveda izzovemo ogorčenje in paniko.«

Hrvaški kulturni svet je poleg prijave proti ministru Biškupiću vložil tudi tožbo proti Čedomiru Višnjiću zaradi sofinanciranja knjige Jezik i nacionalizam Snježane Kordić. Primer so tako prestavili na drugo raven. Videli bomo, ali bo državni tožilec prijavo zavrgel ali jo bo posredoval sodišču, ki bo moralo spoštovati zakone ter svobodo govora in pisanja ali pa nacio­nalizem postaviti nad zakone. Zagotovo vemo le, da sodna odločitev ne bo povezana s sofinanciranjem knjige, ampak s precej bolj splošnimi temami.