Tiskane izdaje
Aleš Novak bo z novim letom presedlal z vodenja ene pomembne kulturne ustanove na vodenje druge: zapustil bo mesto direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) in se podal v vodenje Festivala Boršnikovo srečanje (FBS). Njegov prestop je izzval različne komentarje in vprašanja. Mimogrede: ravno danes v Mariboru predstavljajo program letošnjega Borštnikovega srečanja, razkrili bodo tudi dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo.
Z novim letom se poslavljate z delovnega mesta direktorja JAK. V kakšnem stanju zapuščate agencijo?
Agencija trenutno deluje na visokih obratih, je polno operativna, redne naloge in dodatni projekti potekajo nemoteno. Pred nami sta nacionalna predstavitev na frankfurtskem knjižnem sejmu ter pomembno gostovanje slovenskih avtorjev v okviru dunajskega Buch Wien.
Trenutno se pripravljamo tudi na izvedbo neposrednega poziva za štiriletni programski razpis in objavo novega dveletnega projektnega razpisa. Pripravljamo dokumentacijo za dva nova evropska kohezijska projekta, uspešno izvajamo evropski projekt Vključujemo in aktiviramo! Agencija torej deluje stabilno, posluje normalno, financiranje področja knjige poteka nemoteno, na obzorju ta hip ne vidim posebnih pretresov.
Kaj so po vašem mnenju največji dosežki vašega mandata na JAK?
Ob mojem prihodu v začetku leta 2013 je bila agencija, ki je bila sicer ob ustanovitvi dobro vzpostavljena, nenadoma v zelo težkem položaju. Varčevalni ukrepi so prinesli radikalno znižanje transfernih in programskih materialnih sredstev, takrat so bila zagotovljena sredstva le za tri zaposlitve.
V petih letih nam je uspelo zagotoviti dodatna sredstva, tudi iz evropskih virov, agencija bo ob koncu mojega mandata zaposlovala enajst ljudi, stroški dela so delno financirani tudi iz evropskih virov, obseg naših nalog je bistveno večji, kot je bil pred leti, intenzivirali smo dejavnosti na številnih področjih, vključno s področjem izvajanja evropskih projektov ter uveljavljanja slovenskih avtorjev v mednarodnem prostoru.
Vzpostavili smo projektno pisarno za izvedbo projekta Slovenija, častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma ter projektno pisarno za izvajanje evropskih projektov. Pripravili smo evropski kohezijski projekt Vključujemo in aktiviramo!, ki ga izvajamo dve leti in je prejel več priznanj.
Če na hitro seštejem, smo v zadnjem obdobju pridobili dodatnih 1.125.000 evrov evropskih sredstev, trenutno pripravljamo dokumentacijo za nove evropske projekte v višini 5.880.000 evrov, sredstva zanje so že rezervirana, oddali pa smo še dodatne evropske projektne predloge v višini 2.840.000 evrov. Pri javnih razpisih smo uvedli več izboljšav sistema, vključno s prehodom na dve- in štiriletni razpis s ciljem stabilizacije področja knjige. Uvedli smo razvojne ukrepe na področjih digitalizacije in e-založništva.
Soočali ste se z očitki, da podpirate določene klane znotraj knjižnega področja. Kaj odgovarjate na te očitke?
Resnejše argumentacije teh trditev nisem zasledil. Direktor agencije na področju financiranja prijaviteljev niti nima posebej izpostavljene vloge, nisem pa prepričan, da je to javnosti sploh znano. Najbrž veliko ljudi misli, da razdeljujem sredstva kar sam. Sistem razpisnega financiranja področja je natančno določen, presojo vlog opravi petčlanska strokovna komisija, ki jo sestavljajo ugledni strokovnjaki, imenuje jo svet agencije in ne direktor.
V petih letih nisem opravil formalnega ali neformalnega pogovora s člani strokovne komisije s ciljem vplivanja na njihove odločitve, nobene tovrstne ambicije nisem imel. Tudi nihče od članov strokovnih komisij mi v tem času ni poročal o neprimernem stiku ali poskusu vplivanja na njihove odločitve. Tema lobijev v kulturi je v zadnjem času deležna precejšnje medijske pozornosti in tudi sicer se zdi, da različnim teorijam zarote hitro in hvaležno posvečamo precejšnjo pozornost.
V času vašega mandata ste spremenili programski in projektni razpis, ena od sprememb je, da je število izbranih prijaviteljev manjše. Kako so spremembe razpisov delovale v praksi?
Nalogo zmanjšanja razpršenosti financiranja nam je naložil tudi nacionalni program za kulturo, spremembe razpisov pa so se skladno z našimi pričakovanji pokazale za pozitivne. Zelo pozitivno je bilo sprejeto podaljšanje obdobja sofinanciranja na dve- in štiriletno, zdaj prijavitelji lažje načrtujejo poslovanje in programe, ob tem smo tudi razvezali potrjevanje končnega poročila ter izdajo odločbe za naslednje leto, kar pomeni, da smo skrajšali čas do prejema sredstev v začetku leta.
Na vseh področjih sofinanciranja projektov smo lahko povišali sredstva za posamezen izbrani projekt, na področju knjižne produkcije se je povprečna subvencija s štiri tisoč evrov dvignila skorajda na šest tisoč evrov, kar je primerljivo z višino subvencije na programskem razpisu, to pa je bil eden od mojih ciljev. Tudi na drugih področjih je podobno. Sam bi si želel še višjo stopnjo debirokratizacije razpisnega sistema, a nas pri tem, žal, zavezujejo predpisi.
Veliko težav je z vzpostavitvijo portala Bližjiknjigi. Zakaj še vedno ne deluje tako, kot bi moral?
Ta portal je del evropskega projekta, ki je bil financiran iz evropskega socialnega sklada in namenjen razvoju kompetenc mladih iskalcev zaposlitve na področju knjige. Je trajno funkcionalno integriran z našo bazo na novo izdanih knjig, ki jo vodimo na podlagi določb zakona o enotni ceni knjige.
Vse dnevno vpisane publikacije so samodejno dodane na portal, z vsemi metapodatki in materiali, ki jih dodajo založniki ob vpisu. Ob tem portal vsaki publikaciji samodejno pripiše metapodatke iz kataloga Cobiss.
V zadnjem letu je bilo v okviru rubrike Dogajanje/obvestila na portal vključenih 1027 literarnih ali z literaturo povezanih prireditev, v zadnjem tednu je portal obveščal o več kot štiridesetih prireditvah, aktualni uvodnik na portalu je prispeval Miha Pintarič, dobitnik letošnje Rožančeve nagrade, naslednji uvodnik piše Suzana Tratnik, ki je te dni prejela nagrado novo mesto za kratke zgodbe.
Ker se medijski prostor za razmišljanje o knjigah, literarni ustvarjalnosti in založništvu vse bolj krči, v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov na portalu objavljamo literarne kritike kot naš prispevek k širjenju prostora za strokovno razpravo.
Učinkovita uporaba tega portala je povezana z dodajanjem vsebin – samodejnim, uredniškim, ki poteka pri nas, ter uporabniškim. Slednji ljudem s področja knjige omogoča aktivno soudeležbo, zasnovan je kot brezplačno orodje za promocijo in informiranje javnosti. Portal bo dosegel svoj potencial, ko bodo polno aktivirani vsi trije viri. Trenutno pripravljamo nekaj pomembnih sprememb, ki bodo odpravile škrbine, na katere opozarjate.
Ministrstvo za finance je predlagalo, da bi se odločanje o knjigi z JAK vrnilo na ministrstvo za kulturo, saj JAK ni regulatorna, temveč zgolj razdeljevalska agencija. Kaj menite o tem predlogu?
Menimo, da je neutemeljen. Agencija je mnogo več kot zgolj razdeljevalski organ. Nalog na področju specifičnih podpornih ukrepov, mednarodne dejavnosti, izvajanja evropskih projektov, zagotavljanja dodatnih virov, promocije knjige in branja itd. ne more opravljati ministrstvo, vsaj ne v primerljivem obsegu in intenzivnosti. Države z relevantnimi sodobnimi kulturnopolitičnimi sistemi imajo vzpostavljene primerljive agencije.
V širšem mednarodnem prostoru je bila naša agencija pogosto primer dobre prakse. Ta predlog nas sicer skrbi, hkrati pa se nam ne zdi zelo verjetno, da bi se lahko uresničil, saj bi bil to prevelik in preveč škodljiv korak daleč nazaj.
Vaša kandidatura za direktorja Borštnikovega srečanja je bila na neki način pričakovana, saj vas je minister po odstopu prejšnje direktorice Alje Predan in neuspelem razpisu že spomladi prosil, da postanete vršilec dolžnosti in pomagate festivalu do uspešne izvedbe. Kaj vas je tako rekoč tik pred zdajci maja zaustavilo?
Zdelo se mi je, da bi to lahko bil napačno razumljen signal, da je mogoče eno ali drugo službo opravljati s polovičnim osebnim angažmajem. Tega nisem hotel, ne za festival ne za agencijo, presodil sem, da oboje zahteva celega človeka in da bi to lahko bil neustrezen signal. Rešitev z imenovanjem kolegice Ksenije Repina je bila veliko ustreznejša.
Nekateri vam zdaj očitajo, da ste prišli v BS po političnih in drugih zvezah, gledališki ljudje se sprašujejo, kdo je Aleš Novak. Odgovorite jim, kakšna je vaša gledališka provenienca?
Prijavil sem se na ponovljeni razpis, potem ko na prvem ni bil izbran nihče. V obeh primerih je o kandidatih presojala zunanja strokovna izbirna komisija. To so ugledne osebe z visoko integriteto in predvidevam, da bi se ob morebitnih poskusih vplivanja na njihovo odločitev umaknili.
Zelo vesel sem bil njihove soglasne podpore, če je ne bi prejel, sem povsem prepričan, da me minister ne bi imenoval. Menim, da sem pripravil dober, sodoben in relevanten program delovanja in razvoja festivala, predvidevam, da so bile tudi moje reference in znanja na področju kulturnega menedžmenta ustrezne, in verjamem, da bodo morebitni dvomi ob mojem imenovanju kmalu odpravljeni.
Sicer pa sem, kot je znano, diplomirani gledališki režiser, po diplomi sem nekaj let režiral v slovenskih gledališčih, vodil festival monodrame na Ptuju, bil član strokovne žirije tega festivala ter strokovne žirije Tedna slovenske drame v PG Kranj za podelitev Grumove ter Grün-Filipičeve nagrade v Kranju.
Kasneje sem kot režiser in urednik kulturne redakcije deloval na področju televizije, v zadnjem obdobju pa se ukvarjam s kulturnim menedžmentom, evropskimi projekti na področju kulture, vodil sem javni zavod Mladinski kulturni center, bil direktor urada za kulturo in mladino MO Maribor ter vršilec dolžnosti programskega direktorja Evropske prestolnice kulture, trenutno pa vodim Javno agencijo za knjigo.
Od leta 2011 sem predsednik strokovne skupine Festivala Borštnikovo srečanje, leto dni prej pa sem prejel posebno priznanje za statusno ureditev tega festivala.
Z Aljo Predan ste sodelovali kar nekaj let, kaj od njene zapuščine nameravate ohraniti, kaj spremeniti, peljati v drugo smer?
Alja Predan je intenzivneje odprla festival v mednarodni prostor, povečala je njegovo vlogo promotorja slovenske gledališke ustvarjalnosti v tujini in ga vzpostavila tudi kot prostor mreženja med producenti, selektorji in umetniškimi vodstvi. Festival je danes vzpostavljen kot osrednji nacionalni gledališki festival tekmovalnega značaja, relevanten tudi v širši regiji. S te pozicije začenjam svoje delo, ne v smislu radikalnih posegov, pač pa naravnega razvoja.
Prizadeval si bom za zagotovitev novih virov, zlasti evropskih, ki bi nam omogočili vpeljavo dodatnih vsebin, denimo festivalskega rezidenčnega centra, ki bi v času festivala gostil mlade gledališke profesionalce iz Slovenije in tujine, pripravljam aktivnosti na področju razvoja novih občinstev, vzpostaviti si želim družabni del festivala z glasbenim programom, tudi za gledališke ustvarjalce.
Želim si, da bi festival odpiral nova mestna prizorišča tudi za druge kulturne producente in še bolj vključeval v dogajanje prebivalce. Prizadeval si bom za uveljavitev razumevanja, da je festival pomemben tudi za izobraževanje o gledališki umetnosti in kulturi, za razvoj kulturnega turizma.
