Berem ... Evald Flisar

S katerimi knjigami se druži pisatelj, pesnik, prevajalec, dramatik in urednik?

Objavljeno
06. oktober 2014 17.26
Slovenija, Ljubljana, 06.06.2011. Evald FLISAR, pisatelj in avtor romana Na zlati obali nominiranega za nagrado Kresnik. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
V. P. S., kultura
V. P. S., kultura

»Bili so časi, ko sem bral iz ljubezni do branja, iz radovednosti, za zabavo, pozneje tudi v želji, da bi prišel do dna skrivnostim sveta, v katerem so mi z leti stvari postajale čedalje manj jasne. Danes se mi to zdi privilegij, ki si ga ne morem privoščiti.

V slovenščini berem predvsem prispevke, ki jih priznani, manj znani pa tudi popolnoma neznani avtorji pošiljajo na uredništvo revije Sodobnost, ki jo urejam, in tukaj me veselje do branja velikokrat mine, saj moram po »službeni dolžnosti« prebrati tudi veliko začetniške literature.

Moja edina tolažba je, da vsake toliko časa kateri od nebogljenih ptičkov nenadoma dobi krila in poleti v literarno nebo. Edini čas, ko lahko berem tisto, kar želim brati, so večeri, pred spanjem. A tudi takrat berem predvsem stvari, ki so povezane z delom, tokrat z mojim pisanjem.

To so brez izjeme knjige v angleščini; ne vem, kdaj sem nazadnje prebral slovensko knjigo. Sramota! Trenutno berem izjemno informativno knjigo Laurencea Bergreena Marco Polo; za Teater Koma v Džakarti moram namreč napisati dramo o Marku Polu na dvoru Kublajkana.

Tačas se iz sosednje sobe razlega zvonki glas mojega 7-letnega sina, ki mami pred spanjem bere poglavje iz Kapitana Gatnika (naslednji večer bo ona brala njemu, dogovorjena sta, da bereta drug drugemu). Že drugič berem Nehrujeva Pisma hčerki, ki jih bo Sodobnost izdala čez dober mesec.

Medtem deset knjig na nočni omarici nestrpno čaka, da jih vzamem v roke. Med njimi ni niti ene, ki ne bi bila povezana z mojim delom.«.