Tiskane izdaje
V svetovnem založništvu se je v zadnjem obdobju marsikaj obrnilo na glavo. Pred nekaj leti so razglašali smrt tiskane knjige, zdaj razglašajo njeno veliko vrnitev. Zidane knjigarne so se še pred kratkim zdele izumirajoča vrsta, zdaj jih odpira njihov prejšnji grobar Amazon. Pobarvanke za odrasle so bile pred dvema letoma velika založniška uspešnica, zdaj so na njihovem mestu avdio knjige.
Pa začnimo s ključnim vprašanjem: So v vzponu tiskane ali elektronske knjige? Odgovor ni enoznačen. Pred petimi ali šestimi leti smo bili prepričani, da bodo na ameriškem in velikih evropskih knjižnih trgih prevladale e-knjige. A se to ni zgodilo. Zadnji dve leti je opazna stagnacija prodaje e-knjig, dviga pa se prodaja tiskanih knjig. Nekateri napovedujejo, da lahko vržemo svoj kindle v smeti.
In kaj pravi na to poznavalec založništva, predstojnik oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Miha Kovač?
»To je le ena plat medalje. Druga je, da je na vseh velikih zahodnih knjižnih trgih v istem času naraščala prodaja e-knjig, izdanih v samozaložništvu.
Prednjačijo predvsem trije žanri: ljubezenski romani, fantastika in kriminalke. Lahko bi rekli, da se na velikih knjižnih trgih vzpostavlja svojevrstna žanrska delitev po knjižnih formatih: med e-knjigami prevladujejo žanri, ki smo jih včasih kupovali v kioskih – spomnimo se na doktor romane in podobne edicije v hrvaščini –, tiskana knjiga pa ostaja domena velikih uspešnic, bolj resnih vsebin ter vsega, kar si želimo iz različnih razlogov v otipljivi obliki hraniti doma. Moj nasvet bi zato bil, da velja ohraniti tako kindle kot klasične knjižne police.«
Vsi bralci se torej niso pripravljeni odreči blagodejnemu občutku držanja tiskane knjige, zlasti če ima kakovostno vsebino. In kako je z e-knjigami pri nas? »Tiskana knjiga je še vedno osnova našega založniškega poslovnega modela. Elektronske knjige bodo najbrž predstavljale manjši del bralne konzumacije, ki zdaj temelji predvsem na knjižnični izposoji e-knjig,« je komentiral še poznavalec založništva in direktor založbe UMco Samo Rugelj.
Zidane knjigarne izumirajo
V knjigarnah so tudi oddelki, kjer lahko ljudje preizkusijo Amazonove elektronske naprave. Samo Rugelj je dejal, da so Amazonove zidane knjigarne dober primer sodobnih knjigarn, usmerjenih na urbanega kupca knjig. Po njegovem imajo zidane knjigarne svetlo prihodnost, seveda pa se morajo prilagoditi modernim načinom konzumacije in kupovanja knjig.
Miha Kovač je povedal, da se za Amazonovim odpiranjem zidanih knjigarn skriva še nekaj drugega. Po njegovih informacijah je povezano z drugačnim konceptom skladišč in distribucijskih centrov – doslej je imel Amazon distribucijo precej centralizirano, zadnjih nekaj let pa v ZDA odpira decentralizirano mrežo distribucijskih središč. »V njih naj bi bili najbolj prodajani izdelki, knjigarne so zgolj njihov zunanji prodajni podaljšek.
Poleg tega naj bi poskusili ugotoviti, kako se obnašanje kupcev v zidanih trgovinah pri tovrstnih produktih razlikuje od spletnega, nato pa to prenesti še na druga področja, ki so seveda finančno pomembnejša za Amazon. Skratka, zdi se, da je odpiranje knjigarn bolj del širšega eksperimenta podjetja, ki je – ne pozabimo – po finančnem obsegu poslovanja enako proračunu srednje velike razvite države.«
Samozaložništvo
Najboljši primer samozaložniškega uspeha je trilogija Petdeset odtenkov E. L. James. Kako je priplavala na površje, je pojasnil Miha Kovač.
»Petdeset odtenkov sive je res začela pot na vrh lestvic uspešnic v digitalnem formatu kot samozaložniška, fanovska književnost na fanfiction.net, nato se je preselila v The Writer's Coffee Shop, ki je napol samozaložniška platforma in napol založba. Od tu se je prebila med najbolje prodajane e-knjige, nato pa jo je pobrala največja svetovna založba Penguin Random House, ki je poskrbela za učinkovit marketing, distribucijo tiskane izdaje knjige, ki je ustvarila večino prodaje, in odprla vrata prodaji avtorskih pravic po svetu.
Petdeset odtenkov sive se od drugih velikih uspešnic razlikuje le po tem, da je ni odkril urednik založbe ali literarni agent, kot je bilo denimo pri Harryju Potterju ali Stiegu Larssonu, ampak so jo dvignili na površje všečki bralcev na fanfiction.net in algoritmi – ko so jo opazili založniki, pa je bila njena usoda enaka drugim uspešnicam.«
Treba je omeniti, da samozaložništvo avtorju prinaša kar nekaj prednosti, recimo to, da ohranja popoln nadzor nad vsebino in oblikovanjem knjige in da so zaslužki lahko večji. Prednost samozaložništva za bralce pa je, da lahko pridejo do knjig v nišnih kategorijah, ki jih tradicionalni založniki ponavadi ignorirajo.
V Sloveniji elektronsko samozaložništvo za zdaj še ni omembe vredna dejavnost. Je pa zato knjižno samozaložništvo občasno kar opazno. »Sam ga imam celo za specifičen založniški poslovni model. Ni velik, vendar se bo po mojem mnenju krepil,« je povedal Samo Rugelj.
Avdio knjige osvajajo tržišče
Podatki kažejo, da trenutno hitro raste področje avdio knjig. Lani je bilo na ameriškem trgu zaznati 30-odstotno rast digitalnih knjig, ki se jih da naložiti v mobilne naprave. Ta trend je seveda povezan s porastom uporabe pametnih telefonov in drugih digitalnih naprav. Najbolj priljubljen čas konzumacije avdio knjig je menda med vožnjo v avtu. Zaradi avdio knjig so nenadoma spet popularne literarne klasike, čeprav je posnetek dolg petdeset ur.
Na našem tržišču še ni veliko avdio knjig. »Pred leti so bili poskusi v obliki zgoščenk, vendar se niso prijele. Morda je zdaj nova priložnost. Seveda se hitro soočimo z majhnostjo trga in morebitnim nelegalnim presnemavanjem datotek,« je komentiral Samo Rugelj. Tudi Miha Kovač je dejal, da gre avdio knjigam pri nas slabo, čeprav so opazni znaki življenja.
Romani so spet tanjši
Na leposlovnem področju se pojavlja veliko romanov z avtobiografsko vsebino, memoarjev, avtofikcije, prvoosebnih pripovedi. Sicer pa romani menda niso več tako debeli, kot so bili zadnje čase, spet se vračajo k zlatemu standardu okoli tristo strani. V žanrski fikciji se pojavljajo sentimentalni romani, vezani na letni čas. Vedno več je del, v katerih je meja med zvrstmi zabrisana. Literatura za ženske je bolj feministično usmerjena, veliko je močnih ženskih likov. Zadnje leto so se odlično prodajala klasična dela levičarskih avtorjev, recimo Kapital Karla Marxa in Komunistični manifest.
Miha Kovač je opozoril, da obstajajo tudi drugačni trendi: »Če bi denimo povlekli črto od Gospodarja prstanov, prek Harryja Potterja, do Igre prestolov, bi lahko rekli tudi, da je zadnjih nekaj desetletij čas vzpona fantazijske književnosti. Založništvo – in seveda avtorji – pač deluje precej papagajsko: ko se nekaj pokaže za uspešno, to ponavljajo, dokler se trg ne zasiti in izvrže nekaj novega.
Tega ni opaziti le pri vsebinah, ampak tudi pri oblikovanju naslovnic in odločanju o naslovih knjig: malce cinično rečeno, če bi Stara zaveza izšla danes, bi skoraj zagotovo imela naslov Dekle z jabolkom. Knjige z vsebino in videzom, s paratekstom in tekstom, kot se je temu včasih reklo, sooblikujejo čas, hkrati pa so njegovi otroci. V obdobju prevlade narcistične strukture osebnosti so taki trendi, kot jih naštevate (avtobiografski), v resnici pričakovani.«
Velike korporacije
Založništvo vedno bolj postaja mednarodni posel. Največji svetovni založniki so mednarodni konglomerati. Pričakujejo, da se bodo kmalu vključili v posel tudi Kitajci.
»Praksa založniških multinacionalk je, da kupijo založbo na trgu, s pomočjo skupne infrastrukture optimizirajo njene stroške poslovanja, ji postavijo finančne cilje, od tu pa ji pustijo programsko in tržno svobodo. V političnem žargonu rečeno, na programski ravni založniške multinacionalke delujejo kot 'mehke konfederacije',« je dejal Miha Kovač in opozoril, da je ena velika založniška multinacionalka prisotna tudi na slovenskem trgu, in sicer nemški Klett, ki se počasi bliža temu, da bo obvladoval tretjino slovenskega učbeniškega trga.
Ostalih k nam ni. Odgovor, zakaj ne, je po Samu Ruglju logičen: »Ključna je velikost trga. Premajhni smo, da bi kdo od zunaj vlagal energijo in denar k nam.« Miha Kovač je poudaril, da je dodatna težava Slovenije, da so knjigarne in založbe združene pod eno kapitalsko streho, kar je v nasprotju s poslovno DNK megakorporacij, kot je denimo Penguin Random House, ki so zgolj založniki, zato se takim knjižnim trgom, kot je slovenski, v velikem loku izognejo, saj jih ne razumejo, dobički na njih pa so premajhni, da bi se jim ljubilo truditi z obvladovanjem novega knjižnega ekosistema.
»Slovenski trg bi lažje razumela italijanska, baltska in skandinavska založniško-knjigotrška podjetja, kjer so razmere podobne kot pri nas, a smo tistih nekaj, ki so previdno pomolili nos k nam, precej hitro odgnali. Slovenija že tako ni naklonjena tujim vlaganjem, na področju kulture pa je tovrstna averzija še hujša,« je poudaril Kovač.
