Serija o kapitanu Gatniku: Česa ne razumejo Američani, kar mi obožujemo?

Pri Mladinski knjigi sta pred kratkim izšli deveta in deseta knjiga Dava Pilkeyja, a branje v ZDA odsvetujejo.

Objavljeno
19. avgust 2014 17.37
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

Dogodivščine kapitana Gatnika so med slovenskimi bralci popularne že vsaj desetletje, leta 2007 je bila knjiga Dava Pilkey­ja­ Kapitan Gatnik in šmentani­ šok škrlatnih štrbunkežev (založba MK) na prvem mestu najbolje prodajanih­ knjig v knjigarni Konzorcij. Ameriška mladina po teh duhovitih delih težje posega. Njihovo branje namreč že nekaj let odsvetuje Združenje ameriških knjižnic.

Pilkeyjeva serija, v kateri so gore akcije, trapastih štosov in slikogiba, se odlikuje po zabavnih dialogih, likih in dogodkih ter črno-belih ilustracijah. Vendar so se nove izdaje Kapitana Gatnika znova znašle v nemilosti ameriškega knjižnega združenja – tudi na letošnjem seznamu je Kapitan Gatnik na prvem mestu knjig, ki jih bralcem odsvetujejo. Na seznamu so namreč knjige, ki so dobile največ pisnih pritožb v knjižnicah in šolah. V njih vlagatelji pozivajo k prepovedi ali umiku knjig s knjižničnih polic zaradi njihove ­neprimernosti.

Na seznamu so še vedno knjige iz trilogije Petdeset odtenkov sive, Looking for Alaska Johna Greena in The Absolutely True Diary of a Part-Time Indian Alexie Sherman. Ameriško združenje ugotavlja, da so otroške knjige veliko pogosteje tarča pritožb, saj je eden od najpogostejših očitkov neprimernost knjig za določeno starostno skupno.

Saj ne, da bi bile te knjige v ZDA nepriljubljene, je povedal urednik Mladinske knjige Andrej Ilc, še kako so priljubljene. Doslej je bilo natisnjenih in prodanih sedemdeset milijonov izvodov in ravno to gre v nos raznim dušebrižnikom, ki težijo knjižničarjem, naj teh traparij ne izposojajo.

Pilkeyjeva serija Kapitan Gatnik, ki v svetu izhaja od leta 1997, v slovenskem prevodu pa od leta 2003, je bila julija v slovenščini bogatejša za deveto in deseto knjigo: Kapitan Gatnik in razjarjeno rohnenje radio­aktivnih roboboksaric ter Kapitan Gatnik in strahotna vrnitev Zvončkohlača Cinglja. V obeh knjigah so ponovno časovna popotovanja in časovni paradoksi, odlikuje ju subverziven humor, ki otroke opozarja tudi na preizpraševanje avtoritet.

Žaljiv jezik, nasilje, neprimerno obnašanje ...

V seriji Dava Pilkeyja nastopata­ hudomušna mlada fanta Grega­ Bradač in Klemen Kočar, ki sta ustvarila superjunaka kapitana Gatnika (v originalu Captain ­Underpants). Starši v pritožbah pravijo, da knjige vsebujejo žaljiv (nespodoben, nesramen) jezik, kar je neprimerno za serijo, katere ciljna skupina so osnovnošolski otroci. Prva knjiga iz serije je izšla z opozorilom: »Nekateri deli knjige so lahko prepoznani kot žaljivi za ljudi, ki ne nosijo spodnjega ­perila!«

Ali knjige dejansko slabo vplivajo na otroke? Pamela Engel je na spletnem portalu Business Insiderja predstavila najbolj »žaljive« dele prvega Kapitana Gatnika, da bi razumeli, zakaj je serija v ZDA na tako slabem glasu. Na prvem mestu je žaljiv jezik. V četrtem poglavju Grega Bradač in Klemen Kočar ravnatelja naslavljata s »ta stari tip« in ga kličeta »zloben stari Mr. Krupp«.

Golota je na drugem mestu. Junak ilustrirane serije kapitan Gatnik leta naokoli le v spodnjem perilu in ogrinjalu. V sedemnajstem poglavju kapitan Gatnik celo vrže svoje spodnje perilo hudobnemu dr. Plenici, da bi ga premagal, nato pa se zakrije s sodom. Novinarka dodaja, da v knjigi ni dejanske golote, če odštejemo gole kapitanove prsi.

Nasilje predstavi v šestnajstem poglavju, ki nosi naslov Izjemno nazorno (grafično, podrobno) nasilno poglavje. V njem se Grega in Klemen branita pred hudobnimi roboti tako, da jih tepeta (verjetno tudi ubijeta) z lesenimi deskami.

Poglavje se začne z opozorilom: »Naslednje poglavje vsebuje podrobne prizore, ki kažejo, kako dva fanta prebunkata par robotov. Če imate visok pritisk ali če omedlite ob pogledu na bencin, vas strogo opozarjamo, da bolje skrbite zase in da nehate biti tako mehkužni kot dojenček.«

Grega in Klemen se obnašata skrajno neprimerno. V šoli nenehno zbijata šale in nizata potegavščino za potegavščino. Nasujeta poper v okraske navijačice, drugič zlijeta milnico v inštrumente skupine pihalcev ... V knjigi so skrbni starši našli tudi elemente podkupovanja in groženj.

Ravnatelj, ki ga kasneje Grega in Klemen hipnotizirata, da se spremeni v kapitana Gatnika, izsiljuje prevarantska dijaka, naj se lepo obnašata v šoli, drugače bo objavil posnetek, na katerem žalita nogometno moštvo. Pritožbe so letele tudi na to, da v knjigi manjka spoštovanja avtoritete. Veliko ljudi je očitno prepričanih, da otroci naj ne bi brali knjig, ki zmanjšujejo ­pomen avtoritete.

Pilkey naj bi skozi serijo obujal svoje spomine na osnovnošolske učitelje. Ti po njegovem še vedno kaznujejo kreativnost in spodbujajo k slepi pokorščini. Dijake silijo k upoštevanju pravil, ki tarejo dušo, da bi se uprli neodvisni misli, jih hranijo s strupeno hitro hrano in močno neumnimi predavanji.

Subverzivnost in vzgoja z roko v roki

Dejansko so te knjige subverzivne, če jih primerjamo z običajno komercialno knjižno produkcijo za to starost, po drugi strani pa so vzgojne v najboljšem, pozitivnem pomenu besede, saj se za navideznimi traparijami in anarhičnostjo skriva dobro premišljen sistem vrednot, ki mulce med drugim opogumlja k samoizražanju in ustvarjalnosti, pravi Ilc.

Predvideva, da gredo ameriškim staršem, ki jih tako moti Pilkeyjevo norčevanje iz avtoritet, na živce stavki, kot je na primer: »Mislim, da je odraslim precej lažje uničiti zabavo nekomu drugemu, kot pa da bi razmišljali o svojem življenju in skušali ugotoviti, kje se je tako grozno sfižilo.«

Knjige so še posebej priljubljene med fanti, saj imajo ob branju občutek, da jih končno nekdo razume in zares zabava. Te knjige so namreč res smešne, ne glede na to, kaj si o teh »traparijah« mislijo odrasli. Tudi med slovenskimi »oklevajočimi bralci« je, če sodimo po pošti, ki prihaja na založbo, veliko takih, ki so jim Gatniki odločilno pomagali pri vstopu v svet literature.

Izvrsten prevod

Posebna odlika slovenskih Gatnikov je prevod Boštjana Gorenca - Pižame, ki je razvozlal vse pomenske plasti in skrite reference, ki jih mrgoli v vsaki knjigi, in vse to poustvaril v slovenščini. Kapitan Gatnik je reprezentativen dokaz, kako pomembna, celo odločilna je lahko vloga prevajalca, je prepričan Ilc.

Pižama je v svojem blogu pred leti zapisal: »Moj junak je skorajda dobesedno zares moj. Skozi prevode osmih knjig sem ga kar posvojil. Kapitan Gatnik, borec za vse, kar je mehkega, bombažnega in tovarniško skrčenega. Je hitrejši od drvečega knofa od gat, močnejši od boksarc in skače čez visoke stavbe, ne da bi mu gate potegnil not ...«

»Zabavno je tako rekoč vse«

V Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga pripravljajo in izdajajo v Mestni knjižnici Ljubljana, Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo, najdemo dve anotaciji (zgoščena predstavitev vsebine dokumenta, ki dopolnjuje stvarni naslov bibliografske enote) o »kapitanski seriji«.

Prav na kratko sta bistvo zapisali Tilka Jamnik in Katja Stergar. Pravita, da knjige iz zbirke že na platnicah obljubljajo gore akcije, gore traparij in gore slikogiba (animacijska tehnika, ki omogoča 'slikovito prikazovanje nasilja') in v tem oziru bralca več kot zadovoljijo.

»V njih je zabavno tako rekoč vse: črno-bele ilustracije, dogajanje, dialogi in liki, tudi naravnost postmodernistični prestopi iz fikcije v realnost, predvsem pa je posrečen (parodiran) glavni junak, naokoli skakajoč samo v spodnjicah in rdečem ogrinjalcu, ki ga edino dela podobnega 'pravim' junakom. V Pilkeyjevih knjigah lahko bralec uživa v kombinaciji ilustriranih zgodb, stripa in že omenjenega slikogiba; od takšne forme odstopata le knjigi Prigode Super pleničkota ter najnovejša, Super pleničko: tatovi straniščnih školjk, ki sta v celoti strip, v katerem se kapitan Gatnik izjemoma pojavi le kot stranski lik. Prevajalec vedno nastopa tudi v neizogibni vlogi prirejevalca, ki se odlično spopada z množico pomensko bogatih imen in besednih iger ter najde domiselne, zabavne rešitve. Knjige so mladim nedvomno pisane na kožo.«

To so – vsaj po mnenju naših strokovnjakov – knjige kot nalašč za mlade bralce, ki še niso prepričani bralci, da jih motivirajo za branje in popeljejo v svet branja. In mladi jih z užitkom berejo. Na spletni strani, na kateri mladi nizajo svoje najljubše knjige, smo našli zapis: »Vse knjige, ki pripovedujejo o norih dogodivščinah kapitana Gatinka so super!«

V Mladinski knjigi so letos pripravili še prikupno beležko za šolarje z imenitno odtrganima mulcema z bujno domišljijo. Vanjo lahko otroci zapišejo vse velevažne stvari: šolske in osebne. V njej so koledar po dnevih in mesecih z označenimi prazniki in prostimi dnevi, urnik, rubrike za ocene po predmetih, strani za beležke učiteljev staršem, strani za domače naloge in domače branje, telefonski imenik … Kdo ve, ali bi v ZDA odsvetovali tudi nakup beležke?