Tiskane izdaje
S slovenščino ni šale – sinonimov v njej je toliko, da zapolnijo 1292 strani v 3,2 kilograma težki knjigi. Ta knjiga se imenuje Sinonimni slovar slovenskega jezika (SSSJ) in je izšla pred kratkim. Njegova glavna urednica je Jerica Snoj, raziskovalka v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slednji je slovar tudi izdal.
Je slovenski jezik bogat s sinonimi?
Šaljivo bi lahko odgovorili, da obsežnost SSSJ (1292 strani) in njegova teža (3,2 kg) prepričljivo dokazujeta sinonimno bogastvo slovenščine. Dejansko je dokaz ustrezne razvitosti, bogastva sinonimije polna funkcionalnost jezika, ki vključuje vse od jezika znanosti, leposlovja, pogovorne rabe do spletne slovenščine, in ta ni mogoča brez obsežno prisotne sinonimije.
Sploh obstaja popolni sinonim?
Govoreč o pomenski enakosti pri sinonimih se vselej misli zgolj na enakost denotativnega pomena, tj. pomena, s katerim se dani jezikovni izraz povezuje z določeno zunajjezikovno danostjo. Toda leksikalni pomen vključuje še konotativni in pragmatični pomen, in v okviru teh je med sinonimoma vselej določena pomenska različnost; vprašanje je le, v kolikšni stopnji in na kateri način je ta različnost racionalno določljiva in eksaktno opisljiva.
Če vzamemo za primer besedo deklica in jo primerjamo s sinonimom punčka v povedi V razredu so same deklice / V razredu so same punčke, si na podlagi različnosti obeh ubeseditev lahko predstavljamo, da pomensko popolnoma enakovrednih izrazov dejansko ni.
Popolna pomenska enakost bi bila v nasprotju s temeljno funkcijo sinonimije, da namreč omogoča poimenovalno, ubeseditveno variantnost v službi ubesedovalnih potreb. Pomensko popolnoma enakih izrazov jezik ne potrebuje, zato jih v jeziku ni.
Naštejte nekaj besed, ki imajo največ sinonimov, in nekaj, ki jih sploh nimajo.
V SSSJ je največ sinonimov navedenih pri prislovu zelo in glagolu govoriti. Z nadpovprečnim številom sinonimov sicer izstopajo še sinonimi pri glagolih hoditi, iti, jesti, natepsti, prevarati, razvneti, umreti; pri pridevnikih hudoben, hud, umazan; pri razpoloženjskem medmetu presneto; pri členku nikakor. Večje število sinonimov se pojavlja v zvezi s pomeni, ki so kot vsebinska danost primerni za merjenje, vrednotenje, ocenjevanje, kar vključuje večjo možnost subjektivnega odnosa do poimenovane danosti in s tem načeloma več ekspresivnih sinonimov.
Najmanj sinonimov imajo besede, katerih pomen se nanaša na materialne predmete in imajo v jeziku položaj, podoben strokovnim poimenovanjem (npr. zemlja, rama, rak, drevje ipd.). Ocena, da katera od besed sploh nima sinonima, se mora omejiti z opozorilom, da sinonima nismo našli v razpoložljivih virih, da v danih okoliščinah zanj ne vemo.
Tako na primer v SSSJ ni besed oblačje, odzdrav, pogrešljiv, rekognoscirati, solinarstvo itd. Vendar to ne pomeni, da v slovenskem jeziku zanesljivo ni sinonimov k tem besedam; sinonimi k tem besedam lahko živijo v katerem od narečij ali na obrobju knjižnega jezika, ne da bi bili doslej navedeni in pomensko opisani v ustreznih virih, zato trenutno ne vemo zanje.
Zakaj se je Sinonimni slovar slovenskega jezika rojeval tako dolgo?
Priprava temeljnega znanstvenega slovarja, kakršen je sedanji SSSJ, je zahtevna naloga, za izpolnitev katere morajo biti zagotovljeni nekateri objektivni pogoji: skupina ustrezno usposobljenih slovaropiscev; organizirano vodenje skupinskega dela; tehnična opremljenost, ki vključuje za za slovaropisje prilagojeni urejevalni program; kontinuirano pokrivanje stroškov.
Težavnost izpolnitve opisanih zahtev je gotovo eden od vzrokov za pozni nastanek sinonimnega slovarja. Vendar se nam avtorjem SSSJ na osnovi neposrednih izkušenj potrjuje domneva, da poleg tega na odločujočih instancah ni resnične volje in hotenja, da bi se pripravljali splošni slovarji opisanega tipa. Tudi zato smo tako pozno dobili prvi sinonimni slovar.
Kdaj pa ste začeli z delom?
Začeli smo leta 2001, ko so njegovi avtorji, do tedaj vsi štirje uredniki pri Slovarju Slovenskega pravopisa 2001 in še prej uredniki pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Znanstvenemu svetu Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU predložili osnutek zasnove sinonimnega slovarja, na osnovi katerega je Znanstveni svet ISJ 2002 nalogo potrdil, in delo bi lahko steklo. Zataknilo se je na tehnični ravni izdelave.
Zasnova SSSJ je namreč od vsega začetka predvidevala uporabo ustreznega vnašalnega in urejevalnega programa, kar pa je bilo omogočeno šele od 2013 dalje. Leta 2012 je bila avtorjem ne glede na neugodne delovne pogoje postavljena zahteva, da mora biti delo pripravljeno za objavo v letu 2016. S skrajno intenzivnim delom smo uspeli ujeti postavljeni rok. Kljub temu pa je seveda res, da je slovenski jezik pozno pridobil sinonimni slovar glede na dokončanje razlagalnega slovarja 1991.
Po kateri znanstveni metodi in s katerimi pripomočki ste delali?
Osnovni postopek pri izdelavi SSSJ je ugotavljanje in preverjanje, katere dvojice besed in besednih zvez so v medsebojnem sinonimnem razmerju. Pomenske lastnosti slovenskih besed in besednih zvez, ki odločajo o sinonimiji, so doslej prikazane samo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v neznatnem obsegu za novejše besedje še v Slovarju novejšega besedja. Tako je bil SSKJ temeljni gradivni vir za SSSJ, priložnostno pa so bili uporabljeni tudi nekateri drugi viri.
Iz razčlenjenosti pomenskega opisa v SSKJ je Sinonimni slovar prevzel tudi strukturalni model leksikalnega pomena, ki je v vlogi metodološkega pomagala omogočal ugotavljanje sinonimnih razmerij pri zelo različnih kategorijah besed in besednih zvez. SSSJ kot prvi sinonimni slovar si je namreč zadal nalogo, da prikaže čim več sinonimov, ne glede na to, na katere vrste predmetnost se pomensko nanašajo in ne glede na to, kateri besedni vrsti pripadajo.
Besedilno gradivo iz korpusov slovenskega jezika se je uporabljalo pri preverjanju zamenljivosti sinonimov v besedilu in pri določanju sodobne zvrstno-stilne vrednosti.
Pred krtakim smo slišali mnenje, da je slovar namenjen pretežno znanstveni rabi, saj se nekdo, ki se jezika šele uči, med številnimi kvalifikatorji ne bo znašel. Kaj menite?
Nikakor ni res, da je SSSJ namenjen pretežno znanstveni rabi. Res je, da je izdelan na osnovi jezikoslovnega, znanstvenega védenja o jeziku in da omogoča nadaljnje jezikoslovno raziskovanje. Vendar zgradba slovarskega sestavka zlahka omogoča tudi najbolj preprosto seznanjanje s sinonimi. Temu je prilagojeno celo oblikovanje: celotni sinonimni niz (skupina sinonimov v določenem pomenu) je na osnovni ravni izpisan v rdeči barvi, da je bolj razviden in da ga zlahka izluščimo iz ostalih podatkov, če nas ti ne zanimajo dovolj ali se nam zdijo nepotrebni.
Zvrstno-stilne in druge slovarske oznake – kvalifikatorji – pa so sestavina formaliziranega slovarskega pomenskega opisa, v sinonimnem slovarju poleg tega v službi nujnega medsebojnega razlikovanja sinonimov. Z vsebino oznak se lahko seznanimo v uvodnem besedilu, učečemu se slovenskega jezika pa je njegov učitelj dolžen pojasniti vlogo teh oznak, in s tem je zadrega rešena.
Slišati je tudi, da je jezikovni korpus zelo nepripravljen in neprilagojen za leksikografsko rabo. Zakaj je temu tako?
Zato, ker bi se moral korpus oblikovati, urejati in se opremljati z ustreznimi iskalnimi orodji z ozirom na to, kateremu slovarju in katerim slovaropisnim postopkom naj bi bil namenjen kot gradivo.
V nasprotnem primeru ima korpusno gradivo lahko zgolj vlogo posvetovalne instance, ki je udeležena pri presoji jezikovnih vprašanj pretežno na ravni podatka o sami prisotnosti določene jezikovne danosti ali njeni pogostosti v besedilnem gradivu, ne more pa biti praktično uporaben za pomensko analizo na ravni v desettisočih ponavljajočega se slovaropisnega opravila.
Kako je z digitalizacijo slovarja?
Proces nastajanja SSSJ je bil tako kot pri vsakem slovarju zavezan slovaropisnim zakonitostim in odvisen od določenih stvarnih okoliščin, kar je v tem primeru narekovalo knjižno izdajo pred digitalizirano; ta pa se že pripravlja in bo prej kot v dveh letih dostopna na spletnem slovarskem portalu Fran.
Ali ste pri svojem delu uživali? Na zunaj se namreč zdi zelo zahtevno in tudi mukotrpno delo.
Delo je bilo v vseh fazah zares zahtevno. Več desettisočkrat je bilo potrebno ponoviti postopek primerjanja pomenskih lastnosti obeh kandidatov za sinonimno razmerje. Vsako sinonimno razmerje zahteva individualno presojo, daleč od vsakršne rutine. Toda avtorji smo uživali v odkrivanju pomenskih povezav, ki doslej v slovenskem jeziku niso bile razvidne.
Srečni smo bili, ker nam je zasnova tega slovarja pri praktični izdelavi zastavljala povsem nova vprašanja, ki smo jim bili kos samo tako, da smo našli način, kako v skupini presegati individualno védenje posameznika, ki je pri tako obsežni in zahtevni problematiki v vsakem primeru nezadostno in nebogljeno.
Zares težavno in mukotrpno pri našem delu pa je bilo soočenje z nerazumevanjem delovnega okolja za svojskost našega dela, z brezbrižnostjo pri reševanju težav, ki so ogrožale dokončanje slovarja, in z razvrednotenjem slovaropisne strokovnosti, ki smo mu bili priča v 2. izdaji SSKJ leta 2014.
Zelo smo bili zaskrbljeni za usodo našega dela. In zato smo sedaj neizmerno hvaležni, da je slovar v predvidenem obsegu dokončan in da se kot prvi sinonimni slovar predstavlja z ustrezno fiziognomijo. Zadovoljni smo, ker nam je po SSKJ in po Slovarju Slovenskega pravopisa uspelo pripraviti še en jezikovni priročnik, ki prav vsakomur omogoča, da se seznani s slovenskimi sinonimi v njihovi službi poimenovalne in ubeseditvene variantnosti slovenskega jezika.
