Tiskane izdaje
V Nacionalni galeriji portretov v Londonu bodo 1. marca odprli razstavo, s katero nameravajo sprati madež z imena velikega angleškega pisatelja Lewisa Carrolla, avtorja Alice v čudežni deželi.
V ospredju bo prav deklica, ki je bila navdih za junakinjo slavne knjige. Lik Alice je nastal po Alice Liddell, ki jo je Carroll večkrat fotografiral in zaradi katere še danes nekateri domnevajo, da je imel pedofilska nagnjenja.
Carroll kot fotograf
Na razstavi z naslovom Viktorijanski velikani: rojstvo umetniške fotografije bodo predvsem na ogled znameniti Carrollovi portreti deklice Alice Liddell ter originalni negativi in, kar je morda še bolj zanimivo, manj znani portreti odrasle Alice, ki sta jih posnela tako Carroll kakor tudi britanska fotografinja, pionirka v svojem poklicu, Julia Margaret Cameron.
Po besedah kustosa Philipa Prodgerja želijo z rastavo predstaviti tudi skupne točke štirih avtorjev, katerih fotografije so vključili. Poleg Carrolla in Cameronove sta to še Oscar Rejlander in Clementina Hawarden, vsi pa so fotografirali otroke.
Pisatelj Lewis Carrol, avtor Alice v čudežni deželi. Foto Wikipedia
Carroll, Cameronova in Rejlander so fotografirali vnuka pesnika Alfreda Tennysona, Lionela Tennysona, medtem ko je Hawardnova fotografirala lastne otroke.
Kar zadeva obtožbe, da je bil Carroll, čigar pravo ime je Charles Lutwidge Dodgson, pedofil, kustos Prodger trdi, da se za časa avtorjevega življenja nikoli nihče ni uradno pritoževal zaradi njegovega obnašanja. »Seveda pa ne bomo nikoli vedeli, kako se je Carroll v resnici počutil ob svojih modelih,« je dodal.
»Nekateri strokovnjaki so raziskovali zgodovino teh obtožb, ki so se prvič pojavile po letu 1930, ko je bil celoten Freudov opus objavljen v angleščini. Na smrtni postelji je Carrolla obiskalo veliko varušk otrok, ki so žalovale za njim in trdile, da je bil velikodušen in nežen človek, ki ne bi pođškodoval niti muhe,« je dejal Prodger.
Dodal je še, da razstava vsekakor odpira vprašanja o viktorijanskem odnosu do otrok. »Najsi so bili dečki ali deklice, le koga ne bi pritegnili kot modeli za fotografiranje. Kako pa je te otroke doživljal viktorijanski um, so veliko globlja vprašanja od raznih obtožb.« Kustos je dodal, da fotografije kažejo »občutek ločenosti od nedoložne mladosti, vendar nikakor niso erotične«.
Nastala je uspešnica
Kako je nastala Alica v čudežni deželi? Vse se je začelo poletnega dne v Oxfordu, 4. julija 1862, ko se je univerzitetni profesor matematike in logike Charles Dodgson odpravil na izlet po reki Temzi s prijateljem Henryjem Liddllom, dekanom kolidža Christ Church, in njegovimi tremi hčerami, Lorino, Edith in Alice.
Znan po pripovedovalskem daru je družbi povedal zgodbo o deklici Alici, ki se je iz dolgočasja odločila za dogodivščino. Zgodba je bila posebej všeč desetletni Alice Liddell, ki jo je hotela tudi prebrati. Charles Dodgson jo je začel pisati že naslednji dan, čez dve leti in pol pa jo je končal.
Prvo verzijo zgodbe, ki jo je tudi sam ilustriral, je podaril Alice za božič 1864. Ta verzija je bila krajša in je imela naslov Aličine dogodivščine v podzemlju. Alice in drugi otroci Dogsonovih prijateljev so vzljubili zgodbo, zato se je avtor odločil, da jo bo objavil. Ko je besedilo priredil in razširil, je začel iskati založnika. Našel ga je v Alexandru Macmillanu. Alica v čudežni deželi je postala ena od najbolj priljubljenih otroških knjig na svetu.
Za njeno veliko priljubljenost nima zaslug le avtor besedila, ampak tudi ilustrator John Tenniel, ki je bil takrat znan kot vodilni karikaturist politične revije Punch.
Alica v čudežni deželi je bila šele proti koncu 19. stoletja prepoznana kot »tista redka vrsta knjige, ki pripada vsem prihajajočim generacijam enako, vse dokler bodo jezik in besede«. Danes ni jezika, v katerega ne bi bila prevedena, poznavalci pa pravijo, da so vse najvišje znanosti in njihovi dosežki vsebovani v Carrollovi »čudežni deželi« ali v popolni čistosti otrokove domišljije.
Carroll je umrl leta 1898, Alica, poročena Hargreaves, ki je umrla leta 1934, pa se je do konca življenja spominjala svojega otroštva in in druženja z matematikom. Leta 1932, ko je bila stara 80 let, so jo povabili Ameriko, kjer je na univerzi Columbia prejela častno diplomo, ker je navdihnila tako izjemno književno mojstrovino.
