Kot trdi Samo Rugelj: »Vsak dan tisoč dni zapored otroku, ko je še majhen, po najmanj dvajset minut berite knjige. Nimate časa za to? Potem vaš otrok ne bo bral knjig.«
Uroš Urbas se je z založnikom, športnikom, pisateljem in podjetnikom dr. Samom Rugljem pogovarjal o prihodnosti tiskane knjige, o bralnih navadah Slovencev in o njegovem očetu, pokojnem psihiatru dr. Janezu Ruglju. V njegovi knjižnici ga je fotografiral Jure Eržen.
Mu gredo primerjave med njim in očetom na živce? »Ne!« Je priimek Rugelj breme ali prednost? »Dosežkov staršev in otrok po mojem ne moremo primerjati med seboj, življenjske poti so različne. Sam sem imel močno premočrtno željo, a pot do nje ni bila premočrtna.«
Od očeta je prevzel knjižnico s sedem tisoč knjigami in jim dodal še pet tisoč knjig iz svoje knjižnice. Najbolj znane knjige z njegovim podpisom so Triglavske poti, Delaj, teci, živi, Na dolge proge, Resnica ima tvoje oči, v soavtorstvu Ultrablues. Najnovejša, z naslovom Krčenje, govori o stanju na trgu tiskane besede.
Ali Slovenci res beremo manj in ali se da v Sloveniji živeti od knjige? »Bistveno manj ne beremo. Vprašanje je, kaj beremo.«
Opozarja, kakšne knjige morajo otroci brati v šoli. »Sin je imel v drugem letniku gimnazije celo leto za domače branje samo drame. To je format, mišljen za uprizarjanje na odru. Pa to je skoraj tako dolgočasno kot branje filmskih scenarijev! Takšne nepazljivosti potiskajo najstniško populacijo v zaslone.«