Tiskane izdaje
Dobitnik letošnje desetnice Mate Dolenc je razburjen in ogorčen: iz Društva slovenskih pisateljev, ki podeljuje nagrado, so mu sporočili, da je letos ta samo častna, denarja ne bo dobil. Tako se že drugič počuti prevaranega: že založba Didakta, ki je izdala knjigo, mu je izplačala honorar šele po letu in pol od dogovorjenega roka, potem ko ji je s sankcijami zagrozil JAK.
Lani je bila ta nagrada vredna tri tisoč evrov, pred desetimi leti, ko jo je prav tako dobil Mate Dolenc, je po njegovih besedah prinesla »deset tisoč mark«. Pravi, da mu je knjiga Mali princ z otoka po vsem tem prav zoprna. Z njo je imel samo delo in stres, drugega nič. »Iz spoštovanja do žirije sem nagrado sicer prevzel in sodeloval v pogovoru, ki ga je z mano organiziral DSP, ne bom pa dajal intervjujev ali kako drugače promoviral niti knjige niti nagrade.«
Kljub temu da Mate Dolenc noče govoriti o nagradi in knjigi, bi vseeno veljalo nekaj povedati o obojem. Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev z namenom uveljavljanja izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Podeljena je za obdobje zadnjih treh let.
Tudi letos je izbor iz priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, pripravila Dragica Haramija, o nagrajencu pa je odločala žirija, ki so jo sestavljali Borut Gombač, Klarisa Jovanović, Polonca Kovač (predsednica), Vinko Möderndorfer in Janja Vidmar.
Enajstletni deček in morje
Predsednica Polonca Kovač je za Delo povedala, da so delali po utečenem načinu, vse prebrali, se posvetovali in se soglasno odločili. Bera mladinskih in otroških knjig, ki so jih ocenjevali, je bila po njenih besedah zelo dobra in raznolika.
V utemeljitvi nagrade za Dolenčev roman Mali princ z otoka (ilustracije Luka Seme, spremna beseda Matic Pavlič, Didakta, Radovljica 2012) so zapisali, da so morje in otoki najpogostejši književni prostori v pisateljevih mladinskih delih, zato ne preseneča, da je pisatelj tudi to knjigo postavil na neimenovan otok v Jadranskem morju.
Na njem živijo svoje mirno življenje domačini, opremljeni s potrpežljivostjo, modrostjo, in v ritmu časa, kot jim ga narekuje narava. Poleti se jim že nekaj let zapored pridruži enajstletni deček Sičič. Starši ga zaupajo staremu mornarju Siču, da skrbi zanj do jeseni, ko mora Sičič spet na celino in v šolo. Pravzaprav po malem skrbijo zanj vsi domačini, ki so vsak po svoje zanimive osebnosti. Živi liki so tudi občasni obiskovalci.
Zgodbe tečejo mirno. »Vedno se kaj zgodi,« pravi Sič, »najmanj, kar se zgodi, je kosilo.« Zgodi se tudi kaj bolj razburljivega, velika skala se zruši v morje, Sič in Sičič skoraj doživita brodolom, umetnik pripelje kip Neptuna, da ga potopi v Modri špilji. Jezik je živ, obogaten z narečnimi izrazi, kar mu daje pristnost. Posebna vrednost knjige so preprosti odgovori starega Siča na otroška vprašanja o zapletenih rečeh: o bogu, spolnosti, smrti, dvoličnosti, meni žirija desetnice.
Postavlja se vprašanje, kaj je narekovalo ukinitev denarnega dela nagrade desetnica. Poslovni sekretar DSP Saša Jovanović pojasnjuje: »Prvi vzrok za spremembo je, da so različni pogledi na sponzorje literarnih nagrad med članicami in člani društva, ki so bili javno izraženi v medijih, pregnali dosedanje društvene sponzorje stanovskih literarnih nagrad. Drugi je občutno znižanje subvencij Javne agencije za knjigo RS (JAK) v zadnjih petih letih – kar za petdeset tisoč evrov.
Z odobrenimi sredstvi sofinanciranja za leto 2015 je tako komajda mogoče izpolniti pogodbene obveznosti med DSP in JAK glede števila avtorskih nastopov in dogodkov, izplačil za stanovske literarne nagrade, tudi desetnico, pa s trenutnimi subvencijami žal ni mogoče izvesti. Tako bodo vse stanovske literarne nagrade DSP (desetnica, Stritarjeva, Jenkova) letos in najbrž še nekaj let samo častne. Prejemniki bodo dobili častno listino, ob tem bo DSP prejemnika in njegovo literarno delo javno predstavil in promoviral med bralci z literarnimi nastopi.«
Ob Jovanovićevi omembi javno izraženih dvomov glede sponzorjev društvenih nagrad spomnimo na lansko zgodbo z Jenkovo nagrado. Prejemnica Anja Golob je zavrnila denarni del nagrade zaradi »osnovne higiene«. Še prej je njena pesniška kolegica Barbara Korun pisala, da je sponzor Jenkove nagrade sporen zaradi poslov z ruskimi tajkuni.
Krpanje finančne luknje?
In kako bo DSP pokril finančni primanjkljaj, ki naj bi po nekaterih informacijah znašal več deset tisoč evrov? Ker ima društvo sklenjene letne ali večletne pogodbe s sodelavci programov, ne more kar čez noč zmanjšati stroškov dela, pravi Jovanović. So pa to že začeli in daje pozitivne rezultate. Prav tako so letos pridobili pomemben evropski projekt Sharing the
