Tiskane izdaje
Haruki Murakami je že enajst let zapored nominiran za Nobelovo nagrado za literaturo in vrsto let je zmagovalec različnih stavnic. A to prestižno priznanje se mu kljub vsemu vedno izmakne. Lani ga je namesto njega dobila Svetlana Aleksejevič, predlani Francoz Patrick Modiano, letos pa je šlo ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu.
Murakamijevi oboževalci, pravijo jim »harukisti«, so bili spet globoko razočarani. Agencije so objavile fotografije skupine Japoncev, ki zrejo v ekran z neposrednim prenosom razglasitve Nobelovega nagrajenca za literaturo z dolgimi, žalostnimi obrazi. Toda ob letošnjem porazu imajo Murakamijevi oboževalci vsaj eno tolažbo – da je njihov priljubljeni pisatelj oboževalec Boba Dylana in da njegovo glasbo omenja v svojim romanih.
Murakamijeva slava se je začela leta 1985, ko je dobil nagrado Tanizaki za roman Trdo kuhana zemlja čudes & Konec sveta (Hard-Boiled Wonderland and the End of the World). Že v tem romanu prvič omenja Dylana. Glavni lik govori o njegovi glasbi z žensko v izposojevalnici avtomobilov. Zgodba pa se konča s tem, da eden od likov zaspi ob Dylanovi skladbi A Hard Rain’s a-Gonna Fall.
Njegovo ime se pojavi tudi v Murakamijevem hitu iz leta 1987 Norveški gozd. Ženska po imenu Reiko obišče pripovedovalca in zaigra vrsto skladb na kitaro, med drugim skladbe Boba Dylana, Rayja Charlesa, Carole King in The Beach Boys. Murakami je o Dylanu pisal tudi v zbirki esejev o glasbi, glasbenika postavi v kontekst družbenih gibanj za državljanske pravice v šestdesetih in protivojnega gibanja.
Niti Haruki Murakami, niti drugi veliki poraženec letošnjega Nobela, ameriški pisatelj Philip Roth, niti Bob Dylan se ob razglasitvi javno niso oglasili. Dylan ni imel tiskovne konference pri svojem založniku, kot je v navadi, namesto tega je nastopal v Las Vegasu na koncertu in niti z besedo ni omenil Nobelove nagrade za literaturo.
Zato pa so se kresala zelo polarizirana mnenja o tem, koliko je nagrada zanj upravičena, na družabnih omrežjih in v medijih. Salman Rushdie je zapisal na twitterju, da imamo veliko odličnih tekstopiscev v sodobni glasbi – Leonard Cohen, Paul Simon, Joni Mitchell, Tom Waits, toda Dylan je po njegovem mnenju nad vsemi.
Glasbenik Elijah Wald je prepričan, da ga ni pesnika, ki bi bil bolj vpliven v zadnjih 50 letih, kot je Bob Dylan, zato je nagrada zanj upravičena, pisatelj Rabih Alameddine pa je zapisal, da je podelitev Nobelove nagrade za literaturo Bobu Dylanu enako, kot če bi franšizi prigrizkov Mrs. Fields podelili tri Michelinove zvezde.« Pisateljica Jodi Picoult pa se sprašuje: »Vesela sem, da je Bob Dylan dobil nagrado, toda ali to pomeni, da jaz lahko dobim grammyja?«
Danes 67-letni Haruki Murakami je, vsaj če sodimo po stavnicah za Nobelovo nagrado, najbolj priljubljen pisatelj na svetu, oboževalce ima povsod, čeprav je nekoliko bolj posvečenim seveda jasno, da je za okus Švedske akademije preveč populističen in komercialen avtor.
V resnici njegove šanse, da kdaj dobi Nobelovo nagrado za literaturo, niso tako velike, kot kažejo stavnice. V slovenskem prevodu so na voljo njegove knjige Kronika ptiča navijalca, Norveški gozd, Kafka na obali, Ljubi moj sputnik, 1Q84, O čem govorim, ko govorim o teku ter Slon izginja. Sicer pa Japonska dve Nobelovi nagradi za literaturo že ima. Dobila sta ju Yasunari Kawabata leta 1968 in Kenzaburō Ōe leta 1994.
