Tiskane izdaje
Slovenski nevladni zavodi so zelo uspešni pri črpanju evropskih sredstev za kulturne programe. Na razpisu Evropske platforme 2014, ki je letos potekal prvič, so med izbranih pet projektov prišli trije: poleg založbe Beletrina kot nosilke platforme še zavoda En-Knap in MoTA kot partnerja pri drugih dveh projektih. Povezovanje ima vrsto ugodnih učinkov, a prinaša tudi obveznosti.
Kot pove že ime razpisa, so evropske platforme usmerjene v spodbujanje raznovrstnih kulturnih mrež. Slovenski trije zavodi so vključeni v pet izbranih projektov od več kot petindvajset prispelih kandidatur. Mateja Lazar iz centra Ustvarjalna Evropa (nekdanja kulturna stična točka) opozarja, da je za Slovenijo takšen izkupiček novega razpisa izvrsten.
EU sicer s tem programom podpira tiste kulturne in ustvarjalne organizacije, povezane v evropske platforme, ki spodbujajo razvoj še neuveljavljenih talentov, omogočajo mobilnost kulturnih akterjev in kroženje del. Pri tem naj bi platforme dolgoročno vplivale na kulturne in ustvarjalne sektorje ter s tem zagotavljale trajne učinke v svojem in širšem okolju. Pomembna naloga platform je tudi skrb za širšo javno prepoznavnost, odmevnost umetnikov in ustvarjalcev oziroma njihovih del.
Platformo, natančneje, sestavljajo koordinator, ki je vodja projekta, in najmanj deset evropskih kulturnih organizacij iz najmanj desetih držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa. Beletrina je kot nosilka projekta E-Merging Creativity (EMC) na razpisu prepričala evropsko strokovno komisijo z idejo povezovanja enajstih evropskih pesniških festivalov, vključno s festivalom Dnevi poezije in vina.
»Neznani ocenjevalci presojajo, ali ustrezaš vsem kriterijem. Vsebina projekta je pomembna, a šteje tudi to, ali ta sledi evropski zakonodaji in strategiji EU 2020,« pravi Aleš Šteger, urednik v založbi Beletrina in nosilec izbranega projekta. »Pri tem so pomembne tudi reference prijavitelja in vseh partnerjev mreže,« poudarja. Rezultati razpisa so tako priznanje opravljenemu delu Beletrine in njenemu mednarodnemu festivalu Dnevi poezije in vina, a obenem z njimi prihajajo tudi velika pričakovanja in odgovornost.
Evropski denar namreč ni namenjen vzdrževanju obstoječih festivalov, ampak mora izbrana mreža oblikovati nove vsebine in si sorazmerno razdeliti sredstva. Vseevropski program E-Merging Creativity spodbuja mobilnost perspektivnih evropskih pesnikov mlajše generacije iz različnih držav, predvideva prevode njihovih del in večjo dostopnost poezije.
Beletrinin projekt torej načelo pretočnosti in izmenjave implementira na področju literature, ki zaradi omejenega dosega posamičnih nacionalnih jezikov težje dosega mednarodni preboj. Program Evropske platforme temelji tudi na ideji, da se projekt iz leta v leto razvija, kar med drugim pomeni, da se mreža širi, seveda ob upoštevanju kriterijev spodbujanja pesnikov mlajše generacije in skrbi za njihovo umestitev v mednarodni strokovni in širši kontekst.
E-Merging Creativity se, bolj konkretno, odvija tako, da vsak od partnerjev, vključenih v mrežo, predlaga pet pesnikov, ki so zanimivi za gostovanje na ostalih pesniških festivalih. Vsak festival torej predlaga svojih pet kandidatov, nato pa po opravljenem izboru vseh odloča tudi, katerih pet pesnikov od skupno 55 bodo povabili na gostovanje. Z vsakim letom se mreža in nabor pesnikov razširita za približno štirideset novih izbrancev.
Ključna dimenzija projekta je vzpostavitev spletnega portala, posvečenega poeziji. Vsi sodelujoči partnerji ustvarjajo to spletno platformo, na kateri predstavljajo izbrane pesnike, objavljajo prevode njihovih del ipd. Mreža je obvezana izbranim pesnikom v svoji državi omogočiti sestanke z založniki in poskrbeti za predstavitev njihovih knjig strokovni in širši javnosti. Ideja platforme je seveda v tem, da se ohrani in razvija tudi po triletnem sofinanciranju.
Prekletstvo sofinanciranja
EU za uresničevanje načrtov platform namenja 80-odstotno sofinanciranje (kar je več kot na ostalih razpisih), 20 odstotkov pa je dolžan zagotoviti prijavitelj. »Ironija je v tem, da se, ko prejmeš sredstva EU, potreba po sofinanciranju poveča,« pravi Šteger.
Beletrina bo torej morala ob prejetih 366.000 evrih v prvem letu delovanja platforme sama investirati slabih 90.000 evrov, v naslednjih dveh letih pa z upoštevanjem širjenja platforme celo večji delež. Alma Čaušević, ki sodeluje pri projektu in je pripravljala zahtevno dokumentacijo za prijavo projekta, pravi: »Problem je tudi v tem, da se celotna sredstva EU nakažejo šele po enoletnem delu in skrbni reviziji porabe sredstev.«
Na vprašanje, zakaj so se kljub tem zagatam odločili prijaviti velik projekt, Šteger odgovarja, da evropska sredstva vendarle omogočajo preseganje lokalne scene, njenih problemov in dometa. Mednarodno povezovanje omogoča realizacijo in razvoj delovanja založbe, njenega festivala.
Ostali projekti
Nevladna zavoda En-Knap in MoTA – muzej tranzitornih umetnosti sta na razpisu uspela kot partnerja evropskih mrež, ki jim je evropska strokovna komisija odobrila sofinanciranje. MoTA kot partner sodeluje pri projektu Sound, Heterogenous Art & Performance in Europe, ki omogoča rezidenčne programe, izmenjave producentov na področju sodobne umetnosti in glasbe. En-Knap je član plesne mreže Aerowaves.
