Isabel Allende - Rasizem in ljubezen nekoč in danes

Čilsko-ameriška pisateljica­ ­Isabel Allende je v romanu­ ­Japonski ljubimec povezala­ ­epsko ljubezen, večjo od življenja,­ med »rumenim« Američanom japonskih korenin­ in »belo« ameriško-poljsko ­Židinjo. Poleg prepovedane ljubezni se loteva aktualnega vprašanja migracij ter rasne in etnične čistosti.


Ganljiv roman Japonski ljubimec ­Isabel Allende je v prevodu Veronike Rot pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi. Prinaša zgodbo židov­ske deklice Alme Belasco, ki jo še pravočasno z angleško guvernanto pošljejo iz rodne Poljske k premožnemu stricu in njegovi družini v San Francisco. Deklica, ki niti ne ve, pred kakšno strašno usodo je pobegnila, v Kaliforniji spozna Ičimeija Fukudo, sina japonskega vrtnarja družine Belasco, in postaneta nerazdružljiva.

Ko Združene države Amerike po japonskem napadu na Pearl Harbor vstopijo v vojno z Japonsko, se država odloči preseliti Američane japonskega rodu v taborišča sredi puščave. Preseljevanje se je dogajalo predvsem na zahodni obali zaradi nevarnosti invazije, tako da se je morala tudi Ičimeijeva družina preseliti. Med otrokoma je ta ločenost stopnjevala privrženost, pa vendarle sta morala, tudi ko sta se čez leta po koncu druge svetovne vojne spet srečala, v rasističnih Združenih državah Amerike skrivati svojo zvezo. Vendarle pa sta strast negovala, ne glede na to, da sta bila oba poročena.

To skrito ljubezen kot dva ­detektiva odkrivata njen vnuk in njena vzhodnoevropska negovalka, ki ji pomaga med bivanjem v domu za starejše. Ko spoznavata skrivnostno in prepovedano ljubezen, se tudi med njima razvije naklonjenost. Kljub kulturnim in ­razrednim ­razlikam ter bridki usodi zlorabljene deklice ima ta odnos v sedanjosti večjo možnost obstoja.

Japonski ljubimec je v izvirniku izšel leta 2015 in je nasledil precej nenavadno delo, njeno prvo kriminalko Ripper, v kateri San Francisco preplavijo nepojasnjeni umori, ki jih je napovedala vedeževalka. Tudi v Japonskem ljubimcu se zgodba večinoma dogaja v Kaliforniji, kjer Isabel Allende že vrsto let živi z drugim možem. To delo radi postavijo ob bok njenim mojstrovinam, kot sta Hiša duhov in Otok pod morjem. Čeprav velja za močno avtorico magičnega realizma, je tokrat, kakor tudi v prejšnjem delu, ostala v realnosti, ki praviloma pogosto presega ­domišljijo.

Doslej je prodala več kot 65 milijonih izvodov svojih romanov, prevedeni so bili v 35 jezikov. Je avtorica del za otroke in odrasle, poleg omenjenih mojstrovin so v slovenščini izšli Eva Luna, Hči sreče, Ripper, O ljubezni in senci, Zorro, Pig­mejski gozd, Portret v sepiji, Mesto zveri in Kraljestvo zlatega zmaja.

Pobegnila iz Čila

Čeprav prihaja iz Čila, je zaradi diplomatskih karier očeta, očima in prvega moža veliko živela po svetovnih prestolnicah. Ko so Združene države Amerike 11. septembra 1973 napadle Čile in vrgle z oblasti levičarskega demokratično izvoljenega predsednika Salvadorja Allendeja, ki je bil bratranec njenega očeta, je pobegnila. Fašistični režim Augusta Pinocheta je namreč nasilno obračunal s številnimi svobodomiselnimi in levičarsko usmerjenimi državljani. Še posebej so bili tarča pregona vsi, ki so se pisali Allende.

Tako je bila tudi Isabel Allende deležna preganjanja in jo je begunska usoda močno zaznamovala. Precej absurdno je, da je našla mir in varnost ravno v Združenih državah Amerike, predsednik Barack Obama pa ji je leta 2014 podelil medaljo svobode.