Tiskane izdaje
Sophia Loren. Včeraj, danes, jutri. Moje življenje (Sophia Loren. Ieri, oggi, domani. La mia vita) je naslov dolgo napovedovane avtobiografije znamenite italijanske igralke, ki na knjižni trg prihaja danes, le kak teden pred igralkinim bližnjim častitljivim jubilejem.
20. septembra bo namreč minilo natanko osemdeset let od dne, ko se je kot Sofia Villani Scicolone rodila v rimski bolnišnici Regina Margherita, in sicer materi Romildi Villani, skromni učiteljici klavirja, ki jo je oče Lorenove Riccardo Scicolone zapustil.
O igralki seveda že obstaja niz življenjepisov, a je tokratni, ki v naslovu povzema z oskarjem za tujejezični film nagrajeni celovečerec Vittoria de Sice iz leta 1963 (tistega, v katerem igralka med drugim pred Marcellom Mastroiannijem pričara antološki striptease), prvi izpod njenega peresa.
Kot poroča italijanski tisk, ostaja Lorenova v njej rezervirana in lastne zasebnosti ne razgalja povsem, denimo v poglavju o flirtu s Caryjem Grantom ali v zapisih o kontrastnem razmerju z moškim, ki jo je kot Sophio Loren tudi izoblikoval. S filmskim producentom Carlom Pontijem.
A v biografiji, denimo, izveš, da je razglasitev dobitnikov oskarjev leta 1962, ki ji je prinesla zlati kipec za vlogo v filmu La Cociara, preživela daleč od Los Angelesa, ob domačem štedilniku.
Če bi bila prisotna na podelitvi, bi omedlela tako v primeru, če bi zmagala, kot v primeru, če bi se ji kipec izmaknil, zaradi česar se je raje zatekla med domače štiri stene in živce krotila med vsakdanjim kuhanjem omake.
V knjigi seveda seže tudi v otroška leta. Rodila se je v Rimu, a je po odhodu očeta odraščala v Pozzuoliju pri Neaplju, pri družini matere, ki je prav tako poizkusila s prebojem med igralsko kariero. Njena kariera je sicer segla le do tega, da je kot zmagovalka nekega natečaja leta 1932 v Hollywoodu nastopila kot dvojnica oziroma zamenjava za Greto Garbo.
Oče Lorenove, sin nekega markiza iz Agrigenta, je očetovstvo sicer priznal, a njene matere ni nikoli želel poročiti. Štiri leta po rojstvu Lorenove je bil sad istega razmerja še druga hčerka Anna Maria, ki pa je Scicolone dolgo ni želel priznati za svojo hčerko. To je storil šele, ko je Sophia Loren že zaslovela in seveda kaj zaslužila, sam pa je pristal v dolgovih.
Cena njegovega priznanja očetovstva je bila dva milijona lir, sestra pa je danes znana predvsem kot nekdanja žena Romana Mussolinija, najmlajšega sina Benita Mussolinija, in mati Alessandre Mussolini, ki je postala eden najbolj prepoznavnih obrazov neofašistične stranke Movimento sociale Italiano in zatem, po propadu te stranke, Alleanze Nazionale. Bila je poslanka v evropskem parlamentu in do letošnjega junija rimska senatorka, sicer pa tudi igralka in, med drugim, modelka za Playboy. Pri zadnji od navedenih zadolžitev oblačil ni potrebovala.
»Klicali so me zobotrebec,« zapiše Lorenova o svojih otroških letih, ko je bila po svojem mnenju grda, presuha. Zaradi revščine. Mimogrede, preden je zaslovela kot Sophia Loren, je bila nekaj časa tudi Sofia Lazzaro.
Njena avtobiografija je izšla simultano v Italiji, Braziliji, Bolgariji, Češki, Franciji, Nemčiji, Nizozemski, Rusiji in Španiji, napovedani so še izidi v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in Poljski.
