Jubilejna 20. večernica Petru Svetini

Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo minulega leta je prejel za delo Kako zorijo ježevci.

Objavljeno
26. september 2016 12.24
V. U., STA
V. U., STA
Jubilejno 20. večernico so včeraj v Murski Soboti podelili Petru Svetini za delo Kako zorijo ježevci, izdano pri založbi Miš. Po oceni komisije gre za izvrstno zbirko nonsensnih živalskih zgodb, v katerih igrajo prevladujočo vlogo humorne jezikovno-predstavne domislice in igrivi preobrati.

Svetina v delu prikazuje vsakdanje in nekoliko manj vsakdanje prigode iz življenja ježevcev, ki jim pot prekrižajo druge, spet bolj ali manj nenavadne živali. Izvrstna zbirka nonsensnih živalskih zgodb, v katerih igrajo prevladujočo vlogo humorne, jezikovno predstavne domislice in igrivi preobrati.

Po besedah predsednika žirije za večernico Igorja Sakside je »nenavadno za tovrstno poetiko, da se v njej smeh prepleta z natančno premišljenim občutkom za zven in pomen besed«.

»Kakor da bi se besede osvobajale od svojega vsakdanjega pomena in bi, kot kako krhko bitje iz zgodb, doživele novo, vznemirljivo in navdihujoče življenje,« je ponazoril.

Zanimiva logika »narobe sveta«

V zbirki je viden tako jezikovni kot zgodbeni nonsens. Prvi se po Saksidi izraža v dobesednem razumevanju stalnih besednih zvez in v ponavljanju, ki besedam odvzema in hkrati dodaja pomen, drugi pa v naštevanju, kopičenju in pretiravanju. Vse te prvine ustvarjajo zanimivo logiko »narobe sveta«, ki bralca nenehno meče iz komunikacijskega lagodja in poudarja živost, presenetljivost in celo izzivalnost jezika kot takega.

»Samozadostna radost izmišljanja in povezovanja besed v nonsensno lepljenko deluje skladno, notranje povezano in medbesedilno, saj vsebuje več citatov in navezav, npr. na Kekčevo pesem, Dan ljubezni ali like iz drugih mladinskih besedil,« je žirija še utemeljila odločitev.

Ob tem je dodala, da ob nenavadnih junakih, oposumu, ježevcu, zobru, hermelinki, nutriji, ki sami po sebi vzbujajo bralčevo radovednost, velja posebej podčrtati še zastrto sporočilnost. Ta bralcu nevsiljivo sporoča, da je pomembno podariti komu obisk, biti komu svetilnik, si upati biti kdaj tako strašen kot čriček Genadij, in si, kar je najpomembneje, postavljati izjemno važna vprašanja. Kako treniraš senco? Kako naslikaš prepih? Kako je, če si sredi glasbe kot mravljinec v klarinetu?

Med finalisti za nagrado Večera za preteklo založniško leto so bila še dela Nataše Konc Lorenzutti Kdo je danes glavni (Miš), Vinka Möderndorferja Pesmi in pesmičice (Mladinska knjiga), Andreja Rozmana Roze Predpravljice in popovedke (Mladinska knjiga) in Aleša Štegra Kurent (Mladinska knjiga).