New York – Knjigarna Rizzoli na 57. ulici na Manhattnu je veljala za najlepšo v New Yorku. S ponudbo redkih knjig in v prostorih s pridihom starodavnega šarma elegance je bila priljubljena tako med svetovno znanimi avtorji, newyorškimi ljubitelji književnosti kot turisti.
Toda na koncu je niso mogli rešiti pred uničenjem ne protesti ne peticije. Na »Ulici milijarderjev« je bil čas za kaj bolj dobičkonosnega.
Knjigarne v New Yorku, ki se rad kiti z nazivom prestolnica literature, se za preživetje ne borijo le zaradi spremenjenih bralnih navad, elektronskih knjig in Amazona. Borijo se z astronomskimi najemninami, ki jih ne zmorejo plačevati več niti velikani, kot je Barnes & Noble.
Na Manhattnu je ostalo le še šest predstavnikov te verige, Borders, še en knjižni gigant, pa je pred dvema letoma bankrotiral in izginil.
Knjigarne velikanke, ki so bile dolgo največja grožnja za majhne in neodvisne prodajalce knjig, po Ameriki zapirajo vrata. Seveda se godi še slabše neodvisnim prodajalnam, njihovo število se je v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo za polovico. V Združenih državah jih je ostalo še dva tisoč.
Prazno središče
V središču Manhattna, kjer še vedno domujejo najbolj znane založbe, je zdaj skorajda težko kupiti knjigo. » Kako naj bo Manhattan kulturno ali literarno središče sveta, če je število knjigarn vse manjše in nepomembno?« se je časniku New York Times potožil Robert Caro, biograf in dobitnik Pulitzerjeve nagrade. Med letoma 2000 in 2012 se je število knjigarn na otoku bogatih zmanjšalo za tretjino, s 150 na 106. Najemnine so postale tako visoke, da novih ne odpirajo niti tisti, ki jim gre knjižni posel še vedno dobro od rok.
Ena takšnih je knjigarna McNally Jackson v Sohu. Lastnica je po dolgotrajnem iskanju obupala nad širitvijo na Manhattnu, saj je najemnina za majhen prostor v povprečju znašala okoli štirideset tisoč dolarjev na mesec. Toda draginja Manhattna je lahko sreča za druga newyorška okrožja.
Druga knjigarna McNally Jackson bo zaživela v Williamsburgu čez Vzhodno reko. Medtem ko na Manhattnu število knjigarn upada, se je v Brooklynu njihovo število celo malo povečalo. Mnogi menijo, da bi se mestne oblasti morale zganiti in pomagati usihajočemu poslu. Drugi upajo, da bodo močne založniške hiše začele ustanavljati lastne knjigarne.
Toda podatki kažejo, da je že tretjina prodanih knjig elektronskih, daleč največji delež ima Amazon. Hkrati je dobra novica za ljubitelje klasičnih knjig podatek, da je v ZDA prodaja e-knjig v primerjavi z letom prej sicer narasla za 3,8 odstotka, toda za kar devet odstotkov je poskočila tudi prodaja knjig s trdimi platnicami.
Prav tako ne držijo povsem opozorila, da ljudje vse manj berejo, saj je v ZDA skupna prodaja knjig v primerjavi z letom 2012 narasla za odstotek, in sicer na dobrih petnajst milijard dolarjev. Nekateri sicer prerokujejo, da bodo v prihodnosti knjige le še del trgovin z drugo ponudbo, saj knjigarne same ne bodo zmogle preživeti. Že danes jih veliko poleg knjig ponuja kavo in slaščice ter seveda spominke, pisarniške potrebščine, darila in še kaj.
Božični rekordi
Kljub rednim novicam o zapiranju vrat priljubljenih newyorških knjižnih hramov ni vse tako črno. Iz legendarnega Stranda so po lanski božični nakupovalni sezoni navdušeno sporočili, da »knjigarne še niso mrtve«, saj so dosegli rekorden dobiček. Božični prodajni dan je bil sploh najboljši v njihovi 86-letni zgodovini.
Rešitev in novo lokacijo je našla tudi knjigarna Rizzoli. Preselila se bo v spodnji del Manhattna, v bližino Madison Square Parka. Lastniki nove stavbe, ki bi ogromne prostore lahko zapolnili z bolj dobičkonosnim najemnikom, si želijo prav knjigarno ter z njo pridih radovednosti in ustvarjalnosti.