Tiskane izdaje
Zvonko Čoh, ilustrator: »S Cicibanom sodelujem že več kot trideset let. Zanj rad rišem zaradi odziva mladih bralcev, zaradi krasnih urednic, ki so širokosrčne in dopuščajo dovolj ustvarjalne svobode. Sem že stara podlasica na Cicibanu in se bojim, da bom moral risati z levo roko, da se ne bom začel ponavljati. Aha, najraje pa rišem naslovnico.
Slavko Pregl, pisatelj: »Kot otrok sem bil pogosto bolan in sem delal križanke. Nekega dne sem se odločil in eno poslal na Ciciban. Objavili so mi križanko, striček Ciciban (to je bila tedaj urednica Branka Jurca) pa mi je poslal dopisnico, na kateri se mi je zahvalil in mi zaželel hitro okrevanje. Besedila pa sem začel objavljati, ko me je k sodelovanju povabil urednik, pesnik Jože Šmit.«
Jelka Reichman, ilustratorka: »Imela sem šest let, ko je Ciciban izšel, in spominjam se, kako srečna sem bila in kako zelo sem si želela, da bi zanj risala. Občudovala sem podobe Marjance, Marlenke, Anke, Bizovičarja ... in verjela, da so srečni. Nato so sanje postale resničnost. Nisem delala zaradi denarja, ampak preprosto zato, ker si preprosto nisem mogla pomagati.
Anja Štefan, pesnica in pisateljica: »Vedno sem rada pisala, a si nisem mislila, da bom pisala za otroke. Najprej sem začela pisati tako imenovane slikopise in spominjam se, kako sem enega poslala na naslov Spoštovana Jelka Reichman ... Slikopisi so bili dobra šola, saj sem se naučila z malo besedami povedati nekaj okroglega, sklenjenega. Šele nato so začele nastajati pesmi in zgodbe.«
Alenka Sottler, ilustratorka: »Spominjam se, kako me je poklical likovni urednik MK Pavle Učakar, ker je videl mojo ilustracijo v Kekcu in si rekel, tale punca pa zna risati. Bila sem presrečna, da sem začela risati za Cicibana, saj nisem vedela, kdaj in kako bom sprejeta v to »Cicibanovo likovno druščino«. Ciciban je neprecenljiv, vsi mi smo cicibani, če bi ga ne bilo, bi stradali.«
