Ko se nekdo postavi med izbiro in zgodovino, pokaže, da razmišlja o svoji odgovornosti. Mogoče o poslanstvu. Mogoče o vsem, kar je v življenju dosegel. Mogoče tudi o tem, po čem bi hotel ljudem in v zgodovini ostati v spominu. Med izbiro in zgodovino je naslov knjige, ki jo je v formi spominov zapisal goriški Slovenec Karl Bonutti. S ponosom, ker gre za 'goriškega patriota', jo je izdala Goriška Mohorjeva družba.
Avtor začne knjigo v klasičnem slogu pripovedovalcev spominov: kot dolg do samega sebe na jesen življenja in v tem primeru tudi morda kot zapolnitev praznine, ki je nastala po ženini smrti. Toda v spominih Karla Bonuttija se je nabralo veliko tem in dogodkov, nekateri sežejo kar v epicenter nevralgičnega slovenskega dogajanja ne le v gabaritih tranzicije, temveč tudi v gabaritih novejše slovenske zgodovine in ran, ki so zakrvavele ob njenem poteku.
Karl Bonutti je živel bogato življenje krščanskega intelektualca v eksilu (v Clevelandu, ZDA), vendar na primorski način, ki se ni ulegel v matrico levo-desnega, za osrednje slovensko območje značilnega ideološkega izločanja v maniri ortodoksnih čistk.
Pripovedovanje o mladosti zveni kot uvodni takt in opisi iz sveta otroštva so le ogrevanje za veliko življenjsko prelomnico, drugo svetovno vojno. Pri njem jo zaznamujeta dve stalnici: za Primorca značilen popoln odpor do italijanskega fašizma in privrženost katolištvu. To je v kombinaciji z dejstvom, da je Slovenec, prineslo ogromno težav pa tudi nekaj pomembnih prednosti.
Pravzaprav vse pojasnimo z dejstvom, da se je tako ali drugače po drugi svetovni vojni vseskozi srečeval z vlogo begunca. Popisuje svojo pot v Švico, študije, kako je srečal bodočo ženo in kako končno pristal v ZDA. O tem piše precej nadrobno, toda k detajlom bomo bralca napotili skozi samostojno branje.
Rehabilitacija škofa Rožmana
Karl Bonutti nas je na predstavitvi knjige, ne da bi hotel, pravzaprav usmeril v jedrno tezo te knjige: njegova še nedokončana naloga do zgodovinskega spomina slovenskega naroda je osvetliti, v smislu veličine podčrtati in zaradi storjene krivice končno rehabilitirati ime, lik in delo škofa Gregorija Rožmana, ki je vodil begunsko skupnost v Clevelandu in s katerim je prijateljeval dolga desetletja.
Ta namera, izražena tudi v knjigi, je brez dvoma največje presenečenje za široko javnost, vendar ne za poznavalce. Presenečenje zato, ker so desetletje ali dve ime Karla Bonuttija v propagandi slovenske tranzicijske desnice povezovali z levico, Milanom Kučanom, ki ga je tudi obiskal v Clevelandu, številnimi slovenskimi študenti, ki so se izpopolnjevali na tamkajšnji univerzi.
Ko je leta 1998 postal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu v Vatikanu, je nasprotovanje prišlo z desne politične strani. V knjigi je mogoče najti faksimile članka v Demokraciji z naslovom: Bo Slovenijo v Vatikanu zastopal človek s sumljivo preteklostjo?
Zli duh, ki je vseskozi zasledoval Bonuttijevo diskvalifikacijo, naj bi bil Edo Gobetz. Bonutti je to pezo diskvalifikacije na predstavitvi knjige komentiral kot breme, ki ga mora nositi in ni primerljivo s tem, ki ga je po nedolžnem moral nositi škof Rožman.
Knjiga bo bralcu postala zelo zanimiva v pikantnih podrobnostih, v katerih se znajdejo imena, kot je na primer Dimitrij Rupel, ki je tudi študiral v njegovem aranžmaju. Potem obisk Zdenka Roterja, kateremu je v akademskih krogih odprl vrata na priporočilo kasnejšega nadškofa in kardinala Franca Rodeta. Pri tem kritični bralci lahko primerjajo opise istih srečanj v knjigi Padle maske avtorja Zdenka Roterja.
Morda nepomembna, a zanimiva podobnost je, da je Roter svoje 'spomine' prav tako napisal po ženini smrti, tudi sam je govoril o zapolnitvi praznine, ki je tedaj nastala. Tudi on je potrdil Rodetovo posredništvo in o Bonuttiju ni povedal nič podobnega kakor Gobetz, ki je v tezi o Bonuttijevem prikritem levičarstvu iz enačbe bržkone izpustil Rodeta.
Bonutti se prav nič ne cenzurira, ko popisuje protokolarno dejavnost slovenskih škofov po obisku papeža Janeza Pavla v Mariboru, ki ga je kot veleposlanik soorganiziral. Prebrali boste lahko, kako je v ločenem sprejemu in s posebnim letalom nadškof Rode pripeljal Ivana Zidarja in kako sta se druga škofa tja peljala le v osebnem vozilu. Knjiga bo zanimiva tudi zaradi opisa pogovora z Milanom Kučanom v Clevelandu ravno v času, ko je parlament zaradi afere Depala vas odstavljal obrambnega ministra Janeza Janšo.
Slovenija
Karel Bonutti si je zadal za cilj posredovati, da Rožmanovi posmrtni ostanki pridejo v Slovenijo. Za cilj si je zadal izpeljati tezo o slovenstvu kot stanju sprave in o narodni zavesti kot o s seboj in svetom pomirjenem stanju duha.