Tiskane izdaje
21. marec je dan, ko se srečata poezija in pomlad. Svetovni dan prve namreč sovpada z začetkom druge. Zadnja leta pa se je duetu pomlad-poezija priključila še kava. Na pobudo pražarne kave Julius Meinl vam jo namreč v mnogih lokalnih po Sloveniji danes postrežejo v zameno za verz.
Akcija Plačaj z verzom pri nas poteka že četrto leto, v svetu peto. Število držav in lokalov, ki v njej sodelujejo, iz leta v leto raste, letos jih je v Sloveniji sodelujočih že 70. Raste tudi število zbranih verzov – lani so jih zbrali že preko 8000.
Pomembni so lastni verzi
Plačevanje z verzi je več kot preposto: na listke, ki obiskovalce pričakajo na mizah, kavopivci napišejo verz, ki je lahko dolg ali kratek in v poljubnem slogu, pomembno pa je, da so ga skovali sami. Potem s tem listkom poravnajo račun. Verze, ki so nastali v gostilniških lokalih in kavarniških omizjih, je v knjigo z naslovom Trenutek, ki je vanj ujeto vse pred dvema letoma zbral Feri Lainšček.
Letos je Lainšček najlepše stihe kavoljubcev stkal v pesem Srečevanja, mlada glasbenica Ditka jo je uglasbila. Akcija ima tudi dobrodelno noto, saj bodo za vsakih tisoč verzov v okviru projekta 20 za 20 Marka Soršaka Sokija eni od slovenskih šol podarili glasbeni instrument.
Po Sloveniji poteka danes še več drugih dogodkov, posvečenih poeziji. Eden od njih se odvija v lokalu Pritličje na Mestnem trgu v Ljubljani. Na enodnevnem festivalu se bodo zvrstile kave z avtoricami in avtorji, pogovori, debate, okrogle mize, glasba, performansi, delavnice in seveda branje poezije.
Pesem od nekdaj človekova sestra
O poeziji, »prastari veščini srca in naravni molitvi človekove duše«, se je v svoji poslanici razpisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina. »Pesem je od nekdaj bila človekova sestra, ki ga je spremljala na njegovi poti skozi življenje in bila dar, ki ga je pesnik nesebično delil z bralci. Pesem je izrekanje resnice človeka in sveta, ki ga je sam zgradil, a ga sproti tudi rušil«, je zapisal.
In še: »Pesem je dih, ki pomeni življenje, zato ne potrebuje slave in čaščenja, saj je že sámo življenje največja nagrada. Biti znan pesnik pomeni, da si ločen od pesmi. Da hodiš po svetu preklet, ker si prodal svojo pesem minljivosti, četudi si mislil, da je večnost.«
21. marec je za svetovni dan poezije razglasil Unesco leta 1999. S tem je želel izraziti podporo jezikovni raznolikosti v pesniškem izražanju, povrniti pomen tradicionalnemu branju poezije, spodbuditi poučevanje o poezije itd. Statistični podatki potrjujejo znano krilatico, da smo Slovenci narod pesnikov.
SURS je lani objavil, da je leta 1972 v Sloveniji izšlo 78 naslovov pesniških del, leta 1991 104 taka dela, leta 1999 jih je prvič izšlo čez 200; več kot 300 naslovov knjig poezije je po podatkih NUK-a izšlo v letih 2009, 2010 in 2011. V obdobju 2012–2015 se je število naslovov izdanih pesniški del v posameznem letu ponovno spustilo pod tristo.
Poeziji Saše Pavček
Ob mednarodnem dnevu poezije objavljamo še pesmi, ki ju je kolegu Jerneju Šugmanu posvetila Saša Pavček. Današnji datum je zanjo poseben tudi zato, ker bi danes 60 let praznoval njen brat, prav tako pesnik Marko Pavček (1958–1979).
I.
Če bi se Jernej Šugman rodil v antiki,
bi ga medse sprejeli bogovi.
Talija bi bila njegova mati,
on bog igre.
Danes za njim ostaja
etični in umetniški kanon:
kako predano, nesebično in genialno igrati,
kako biti plemenit človek in velik umetnik,
kako biti eno samo srce, ki se razdaja.
II.
Bogovi Olimpa,
k vam se vzpenja nekdo,
ki vam je enak.
če se oglasí kot kralj Ojdíp,
mu povrnite vid!
Naj vas spozna,
naj vam igra!
Sprejmite boga igre,
Objemite ga, objemite ...
Gozdovi Rusije,
ogrnite telo Karamazova!
Šumite, šumite ...
Utva, sédi na prsi Tuzenbaha, Astrova,
prebudi v njih slavca,
da pel bo naprej.
Poslušajte, ptice slovanske, poslušajte,
ujemite v grla napev
in pojte z njim, pojte!
Sibirski vetrovi,
razpršite žalostinko v nebo,
ihtite z gozdovi,
šumite, šumite ...
Danski grad,
prisluhni prošnji Hamleta,
pripoveduj njegovo zgodbo,
govori o krivici,
naj nikoli ne postane molk!
Govorite, govorite!
Na francoski prestol
je sedel kralj Ubu,
da bi spoznali zmoto.
Iskren poklon mu namenimo,
saj on spreminja pohlep v skromnost,
zavist v občudovanje,
nasilje v otroško razigranost,
prezir v spoštovanje.
Spoštujmo, spoštujmo!
V rodno Bosno
je priplesal veseljak,
da nagne z ljudstvom čašo smeha!
Dajte ga na čelo kola,
srečen bo, ko noga bo dajala takt
radosti življenja!
Plešite, plešite!
Pravično je razdelil,
kralj Lear, bogastvo svojega duha
med svoje najbolj drage:
položil v drobne prstke je gigantsko moč,
med lasé je vtkal poljube,
bolečini je ustavil pot,
iz jeklene volje spletel je obroč,
ki vas varuje.
Baklo upanja vam je predal
z zaupanjem in vero,
da zasije v zmagoviti kres!
Živite z upanjem, živite!
A če je odšel Igralec
ponižno med svete črke knjige knjig,
naj tam ostane.
Kot beseda začetka,
beseda, ki nima konca ...
Preprosta in edina beseda -
resnica tvojega srca, Jernej: Ljubezen.
Ljubimo! Ljubimo!
V Ljubljani, 10. 1. 2017
