Tiskane izdaje
Prenos podelitve Nobelove nagrade za literaturo bo ob 13. uri dosegljiv na spletni strani švedske akademije.
Predloge oziroma formalne nominacije za Nobelovo nagrado za literaturo mora švedska akademija prejeti do konca januarja, ustrezajo le predlogi nekdanjih lavreatov, predlogi švedski podobnih akademij, profesorjev književnosti in predsednikov nacionalnih pisateljskih organizacij.
Običajno prejmejo okrog tristo petdeset predlogov, najprej o njih razpravlja petčlanski Nobelov komite, izvoljen za tri leta, aprila akademiji predloži v potrditev preliminarni seznam kandidatov, na katerem je od petnajst do dvajset imen. Še pred poletjem akademiki število oklestijo na pet, šest imen, septembra so že bliže odločitvi, končno glasovanje o lavreatu sledi oktobra. O nagradi odloča osemnajsterica »nesmrtnih«, po švedsko De Aderton, zmagovalni kandidat mora dobiti večino glasov oziroma enega več od polovice.
Med mogočimi dobitniki že leta krožijo ista imena, letos se omenjajo ruska pisateljica Ljudmila Ulitska, sirski pesnik Ali Ahmad Said Asbar s psevdonimom Adonis, japonski avtor uspešnic Haruki Murakami, kanadska pisateljica Margaret Atwood, kenijski pisatelj in dramatik Ngũgĩ wa Thiong'o, ameriška pisateljica karibskega rodu Jamaica Kincaid, madžarski romanopisec Péter Nádas, kanadska pesnica Anne Carson, italijanski pisatelj Claudio Magris, guadeloupska pisateljica, ki ustvarja v Parizu, velika dama sodobne karibske literature Maryse Condé, ameriški pisatelj Thomas Pynchon, madžarski pisatelj László Krasznahorkai in drugi.
Britanska spletna stavnica Nicer Odds je lani na prvo mesto postavila Anne Carson, na drugo Maryse Condé, na tretje pa Olgo Tokarczuk. Letos je na prvem mestu Condéjeva, na drugem Ulitska, na tretjem Murakami, na četrtem Atwoodova in na petem Thiong'o. Stavnica Ladbrokes ima na prvih treh mestih Anne Carson, Ljudmilo Ulitsko in Margaret Atwood.
Med dvaintridesetimi, ki kotirajo na seznamu Nicer Odds, so še španski pisatelj Javier Marías, ameriški pisatelj Cormac McCarthy, ameriški pesnik Charles Simic, norveški pisatelj Karl Ove Knausgård, francoski pisatelj Michel Houellebecq, češki pisatelj, ki živi v Franciji, Milan Kundera in ameriški pisatelj Stephen King.
Lani so za lavreatko za leto 2018 razglasili Olgo Tokarczuk, za leto 2019 pa Petra Handkeja. FOTO: Reuters
Lani so za lavreatko za leto 2018 razglasili poljsko pisateljico Olgo Tokarczuk, nagrado za literaturo za leto 2019 pa podelili avstrijskemu pisatelju slovenskega rodu Petru Handkeju, Poljakinji »za pripovedno imaginacijo, ki z enciklopedično strastjo predstavlja prečenje meja kot način življenja«, Korošcu »za vplivno delo, ki je z jezikovno iznajdljivostjo raziskovalo obrobje in posebnost človekovega bivanja«. Lavreata sta oba dobitnika nagrade vilenica, Handke je bil leta 1987 drugi dobitnik te nagrade, Olga Tokarczuk jo je prejela leta 2013.
Handkejeva podpora Slobodanu Miloševiću in zanikanje srebreniškega genocida izpred let je naletela na veliko neodobravanja, bošnjaški član predsedstva Bosne in Hercegovine Šefik Džaferović je odločitev švedske akademije, da nagradi Handkeja, lani označil kot škandalozno in sramotno in dodal, da so švedski akademiki popolnoma izgubili moralni kompas.
Švedska institucija je ves čas deležna številnih očitkov, med njimi je največkrat oznaka, da je pretirano evropocentrična, pa tudi da je doslej prezrla dolgo vrsto odličnih pisateljev, Prousta, Kafko, Tolstoja, Ibsena, Strindberga, Zolaja, Joycea, Lorco, Brechta, Ahmatovo, Ionesca, Rilkeja, Nabokova, Borgesa, Greena, Calvina, Rotha, Eca.
Od leta 1901 je Nobelovo nagrado za literaturo prejelo 29 anglofonih pisateljic in pisateljev, največ, 17, pa jih je bilo iz Francije. Vsi zapisniki, ki zadevajo odločanje akademikov, ostanejo tajni petdeset let.
Olga Tokarczuk, ki je lani prejela nagrado za leto 2018, je bila šele petnajsta lavreatka od skupaj 116 doslejšnjih dobitnikov Nobelove nagrade za literaturo, pred njo so jo prejele Svetlana Aleksijevič, Alice Munro, Herta Müller, Doris Lessing, Elfriede Jelinek, Wisława Szymborska, Toni Morrison, Nadine Gordimer, Nelly Sachs, Gabriela Mistral, Pearl S. Buck, Sigrid Undset, Grazia Deledda in Selma Lagerlöf.
Dobitnik nagrade prejme zlato medaljo, diplomo in letos vsoto deset milijonov švedskih kron, nekaj manj kot milijon evrov.
Po škandalu leta 2018 z Jean-Claudeom Arnaultom, soprogom akademičarke Katarine Frostenson, obsojenim dveh posilstev (spolnih zlorab ali posilstev ga je sicer obtožilo kar osemnajst dam), je pred dvema letoma odstopilo sedem članov švedske akademije, ostali so se resno sprli in švedskemu kralju Carlu XVI. Gustafu ni preostalo drugega, kot da oznani, da Nobelove nagrade za literaturo ne bodo podelili, prvič po letu 1943.
Sklad Alfreda Nobela je po škandalu zahteval, da se komiteju, ki akademikom predlaga imena potencialnih lavreatov, prvič v zgodovini od lanskega leta dalje pridruži pet zunanjih članov, pisateljica in prevajalka Gun-Britt Sundstrom, založnik Henrik Petersen in trije literarni kritiki, Mikaela Blomqvist, Rebecka Karde in Kristoffer Leandoer.
