Tiskane izdaje
Ko se je na začetku letošnjega poletja na spletu pojavil Vodič h globalnim bralnim navadam, ki si ga je na vsega nekaj infografikah privoščil Brendan Brown, ustanovitelj podjetja za spletno urejanje in korekturo besedil Global English Editing, se je marsikdo zamislil.
Tako rekoč ni bilo založnika iz angleško-ameriškega bazena, ki ne bi vedel o zbranih podatkih navreči svoje ocene, na primer o povečevanju deleža prodaje elektronskih knjig in bralnikov: pred štirinajstimi leti so e-knjige imele 12-odstotni prodajni delež, projekcija za prihodnje leto število postavlja enkrat višje, na petindvajset odstotkov, lepotna napaka pa je, da so mnogi takšen rezultat pričakovali bistveno prej.
Brownove infografike prikazujejo lestvico držav, za katero je bil kriterij število ur na teden, ki jih prebivalstvo v povprečju nameni branju. Takšne lestvice neizogibno vodijo k intimnejšim primerjavam. Mislite, da berete več kot vaši prijatelji ali sosedje? Eden od ameriških komentatorjev je dodal: »Če je vaš odgovor šest ur ali več, za branje porabite več časa kot povprečen odrasli prebivalec Združenih držav, Kanade ali Velike Britanije. Če pa bi se kdo hotel približati državi z vrha seznama, Indiji, kjer odrasli na teden berejo 10,7 ure, bi torej moral branju posvetiti skoraj enajst ur.
Ko je treba ugotoviti, katera je najbolj bralna država na svetu, torej kakšno je število bralcev in nebralcev, je odgovor odvisen od definicije bralnosti (ta izraz je v enakem kontekstu uporabljala zadnja večja slovenska raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji iz jeseni leta 2014).
Po številu časnikov, računalnikov in velikosti knjižnične mreže je na prvem mestu kot najbolj branju naklonjena država na svetu Finska, za njo Norveška in Islandija, če pa bi upoštevali odstotek odraslih, ki so v zadnjem letu prebrali najmanj eno knjigo, bi Japonska zlahka premagala Združene države, Kitajsko in Veliko Britanijo.
Kot največjo prodajno uspešnico vseh časov Brown na prvo mesto brez natančnejše razlage in vira podatkov postavlja Cervantesovega Don Kihota iz leta 1605. Po neki drugi raziskavi o najbolj branih knjigah vseh časov so na prvih treh mestih Biblija, knjižica citatov kitajskega predsednika Mao Zedonga in niz romanov o Harryju Potterju J. K. Rowling.
Največ časa na teden namenijo branju v Indiji, na Tajskem in Kitajskem. Niti ene knjige na leto ne prebere 27 odstotkov Američanov, le odstotek niže so Vietnamci, vendar po skupnem številu prodanih knjig založniškemu svetu vladajo ZDA.
8,3 milijona izvodov v 24 urah
Brown k zbranim številom dodaja, da je branje početje, ki življenje bralcev bogati, dobre zgodbe dajejo naši domišljiji prosto pot, z branjem pa bralci ne le izboljšujejo svoj spomin, ampak – kot so pokazale raziskave – se tudi počutijo bolje in so bolj pozitivni. Branje ima odlične učinke na zdravje, pomaga pri depresiji, zmanjšuje stres in zavira začetek razvoja Alzheimerjeve bolezni.
Prodaja e-knjig se bo še povečevala, največja spletna knjigarna na svetu Amazon zdaj ponuja 4,9 milijona elektronskih naslovov. Brown je podatke za svoje infografike zbral na različnih koncih, od poročil v britanskih in ameriških medijih o raziskavah Evrobarometer prek podatkov na spletni strani statista.com, letnih poročil mednarodne zveze založnikov do Guinnessove knjige rekordov. Od tam je najverjetneje podatek, da se je sedme, sklepne knjige v nizu o Harryju Potterju, Harry Potter in svetinje smrti, v prvih štriindvajsetih urah po izidu leta 2007 prodalo 8,3 milijona izvodov oziroma 345.833 izvodov na uro.
