Tiskane izdaje
Letošnji dobitnik nagrade za mir v vrednosti 25.000 evrov, ki jo podeljuje nemško Borzno združenje založnikov in knjigotržcev, je sedeminštiridesetletni Navid Kermani, pisatelj, orientalist in kozmopolit iz Kölna, čigar ideal je odprta evropska družba.
V utemeljitvi najprestižnejše nemške literarne nagrade, ki jo bodo podelili v nedeljo v frankfurtski cerkvi sv. Pavla, so zapisali, da – v letu, ko so Nemčijo preplavili begunci – cenijo Kermanijevo izjemno spoštovanje človekovega dostojanstva ter različnih kultur in verstev in pa njegovo stremljenje k odprti evropski družbi, ki beguncem zagotavlja zaščito in ne pozablja na človečnost.
Po mnenju podeljevalcev nagrade jo Kermani, »eden od najpomembnejših glasov sodobne nemške družbe« in »človek, ki zavrača ekstremiste z vseh koncev političnega in ideološkega spektruma«, zasluži zaradi prispevka k medverskemu dialogu. V akademskem opusu, v katerem raziskuje vprašanja misticizma, estetike in teodiceje v islamskem svetu, uporablja svoje obsežno znanje za uvide v teoloških in socioloških razpravah, njegovi romani, eseji in vojne reportaže pa kažejo njegovo zavezanost spoštovanju vsakega posameznika.
Nagrada, za katero v celoti zberejo denar s prispevki založnikov in knjigotržcev, gre torej prvič po letu 2008 v roke Nemcu, pred sedmimi leti jo je prejel slikar Anselm Kiefer, med doslejšnjimi dobitniki pa so tako velika imena kot Orhan Pamuk, Claudio Magris, Susan Sontag, Jürgen Habermas, Péter Esterházy, Amos Oz, Václav Havel, Mario Vargas Llosa, Astrid Lindgren, Ernesto Cardenal, Max Frisch, Hermann Hesse in številni drugi. Pred dvema letoma jo je dobila letošnja Nobelova nagrajenka za literaturo Svetlana Aleksijevič.
Bog je lep
Sedeminštiridesetletni Navid Kermani ima dva potna lista, nemškega in iranskega, rodil se je novembra 1967 v kraju Siegen, zdaj živi v Kölnu. Študiral je islamske študije, filozofijo in dramaturgijo, svojo odmevno disertacijo je naslovil Bog je lep: estetsko doživetje Korana.
Že kot študent je pisal članke in ocene za Frankfurter Allgemeine Zeitung, kot dramaturg je eno sezono delal v gledališču Theater an der Ruhr v Mühlheimu, eno sezono v gledališču Schauspielhaus Frankfurt. Leta 1994 je v Isfahanu ustanovil prvi mednarodni kulturni center, a ga je po treh letih zaradi napetosti v nemško-iranskih odnosih moral zapreti.
Po tistem, ko je objavil humorni in filozofični leposlovni prvenec Knjiga tistih, ki jih je ubil Neil Young in reportažno knjigo Lepi novi Orient: poročila iz mest in vojn, se je nameraval v celoti posvetiti pisanju leposlovja, a si je vmes očitno premislil in dosegel habilitacijo z odmevno razpravo Nasilje Boga: Attar, Job in metafizični upor. Lani so mu za 1232 strani obsegajoč roman Tvoje ime podelili po vsoti najvišjo nemško literarno nagrado, nagrado Josepha Breitbacha, ki avtorju prinese 50.000 evrov, delo pa je bilo nominirano tudi za ugledno »nemško literarno nagrado«.
Prav tako lani je močno odmeval njegov govor pred člani bundestaga ob 65. obletnici sprejetja nemške ustave, v katerem je natančno analiziral normativno moč dokumenta in hkrati kritiziral nemško zakonodajo. Takrat je nemški parlament pozval, naj sprejme več beguncev.
Kermanijeva leposlovna dela po mnenju nemških kritikov tematizirajo temeljna vprašanja in mejne izkušnje človekovega bivanja, ljubezen in spolnost, ekstazo in smrt. Kermani, so pisali nemški mediji, hoče zmeraj znova presenetiti bralce, zato se vsake knjige loti drugače, najprej, kot je povedal, izbere ustrezno obliko, ton oziroma perspektivo, potem pa nikdar ne pozabi na lepoto jezika.
Lani je izdal tudi študijo Med Koranom in Kafko: zahodno-vzhodne raziskave, odmevala je tudi njegova reportaža s potovanja po Iraku, ki jo napisal za revijo Der Spiegel. Več kot aktualna je tako kot pred nekaj leti, ko so v Nemčiji strastno razpravljali o multikulturalizmu in vprašanjih integracije in asimilacije Muslimanov, njegova zbirka esejev Kdo smo mi? Nemčija in njeni Muslimani, v kateri po mnenju kritike lucidno razpravlja o nasilju, terorizmu in islamu ter možnosti in potrebi po integraciji islama v sekularno Evropo.
