Tiskane izdaje
Ljubljana – Na prvi dan pomladi so finančni ministri EU razpravljali o predlogu sprememb direktive o DDV, po katerem bi izenačili davčno obravnavo elektronske in tiskane knjige ter časopisov, poleg tega bi tako za e-publikacije kot za publikacije na fizičnih nosilcih uporabljali znižane stopnje DDV, tudi nižje od pet odstotkov. Mogoča bi bila tudi ničelna stopnja davka na knjigo.
Na ministrstvu za finance so povedali, da se Slovenija strinja s tistim delom predloga direktive, ki predvideva izenačitev davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, ima pa velike zadržke do predloga, da se za vse vrste publikacij državam članicam EU omogoči uporabo davčnih stopenj pod petimi odstotki oziroma ničelne stopnje.
»Tak predlog prejudicira razpravo o splošni reformi stopenj DDV v EU, ki je predvidena za jesen. Poleg tega je splošna dopustnost ničelnih stopenj izjema od temeljnega izhodišča sistema DDV, da se na notranjem trgu ne dobavlja neobdavčnega blaga in storitev. To bi lahko privedlo tudi do tekmovanja med državami članicami o davčnih stopnjah pri prodaji knjig in drugih publikacij, vpliva pa lahko tudi na javnofinančne prihodke,« so pojasnili na ministrstvu.
Razprava o predlogu se bo nadaljevala jeseni z razpravo o krovni ureditvi sistema DDV, poleg Slovenije pa je do predloga menda zadržanih še kar nekaj držav.
Slovenska zadržanost je presenetljiva, saj o ničelni stopnji davka na knjigo številni založniki in pisatelji že dolgo sanjajo. Na to temo so se podpisovale peticije in organizirali protesti, vloženih je bilo tudi veliko parlamentarnih pobud, vse neuspešne.
Nočemo zaščititi
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina pravi, da ga stališča naših predstavnikov v evropskih institucijah vedno znova presenetijo. »Menim, da imamo neustrezne ljudi na pomembnih položajih: naj gre za TIPP ali teran, vedno znova se izkaže, da ne znamo ali nočemo zaščititi naših nacionalnih interesov. Popolnoma 'razumljivo' je, da je bila Slovenija na sestanku v Bruslju do omenjenega predloga 'zadržana', saj ne razume, da je knjiga prvenstveno duhovna dobrina, ne Vuittonova torbica! Kot ni razumela pred desetletjem, ko smo pisatelji predlagali, naj si Slovenija zaradi specifičnih razmer – dva milijona prebivalcev in majhen trg – izbori nično stopnjo davka na knjigo.«
Pisatelj Vlado Žabot pravi, da je ob pravi politični volji davke za celo verigo področja knjige mogoče izničiti z vračanjem pobranih davkov od knjige v knjigo v javnem interesu. »To nam omogoča v EU veljavna, tudi v Sloveniji leta 2006 s posebnim zakonom sprejeta Konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov.
Vendar pa bi še prej knjiga v javnem interesu morala postati vrednota in prioriteta v jalovih političnih in birokratskih glavah. Šele nato bi se za to področje z enim samim zakonskim dopolnilom lahko začela prava, spodbudna perspektiva tako v domačem kot mednarodnem okolju. A tega politiki in birokrati za zdaj še ne vedo in nočejo vedeti,« je povedal Žabot.
Urednik v Beletrini Mitja Čander je zelo razočaran: »Naša politika ne premore nobene samozavesti in poguma pri obdavčitah tiskanih in elektronskih knjig. Pred kratkim smo slišali mantro o tem, da hočemo postati referenčna digitalna država. Razvoj digitalne ekonomije, predvsem e-knjig je na majhnem trgu še posebno težak. Vse to je zame le dokaz več, da z lastno identiteto ne mislimo resno. Ne v digitalnem ne v fizičnem svetu.«
