Tiskane izdaje
Britanec Niall Ferguson je eden od vodilnih sodobnih zgodovinarjev, ki ga širša javnost pozna tudi po člankih v priznanih svetovnih časopisih. Je profesor politične in ekonomske zgodovine na ameriškem Harvardu, predava pa tudi na britanskih Oxfordu in Stanfordu.
Poseben je po tem, da ni le dober zgodovinar, ampak zna tudi pisati, in po tem, da skozi razlago zgodovine, posebej gospodarske, izvrstno komentira aktualno politično in ekonomsko dogajanje. Pred leti ga je časopis Time uvrstil med sto najvplivnejših ljudi na svetu, v akademskem svetu pa ima ugled, ki odpira vsa vrata.
V svojih delih se v glavnem osredotoča na medsebojni odnos kulture in politične moči ter njune povezave v moderne politične tvorbe.
V knjigi Civilizacija pojasnjuje razloge, zakaj so od 15. stoletja majhni evropski narodi lahko zavladali svetu in obvladali tedaj močne vzhodne imperije. Ali drugače, zakaj so krščanski narodi, ki so bili v preteklosti tako šibki v primerjavi z muslimanskimi, zavladali v tako številnih državah?
Poleg parlamentarnega sistema v Angliji in na Nizozemskem Ferguson poudarja tudi, da so imeli Evropejci zakone in predpise, domišljene z razumom, v nasprotju s šeriatskim pravom v Otomanskem imperiju. Opozarja tudi na drug razlog – uvajanje sprememb, ki se jim vedno upirajo interesne skupine, ker jim status quo zagotavlja privilegije, kot so jih na primer imeli janičarji in verski vodje v poznem Otomanskem imperiju.
Drug primer so Japonci, ki so se od opustitve politike samoizolacije leta 1845 spraševali, zakaj je Zahod toliko bogatejši in močnejši od preostalega sveta. Potovali so po svetu in vprašanja so se jim samo množila: Je to njihov politični sistem? Njihova kultura? Način oblačenja?
Negotovi Japonci so se odločili, da ne bodo tvegali, in so prekopirali vse, od ustave v pruskem slogu iz leta 1889 do oblek in pričesk, ter preoblikovali japonske institucije po zahodnem vzoru. Vojsko so usposabljali kakor Nemci, uvedli so ameriški sistem javnih osnovnih in srednjih šol ... Tako je Japonska hitro ujela korak s časom.
Bistvo je torej v institucijah oziroma aplikacijah, kakor jim pravi Ferguson (konkurenca, znanstvena revolucija, vladavina prava in predstavniška oblast, sodobna medicina, potrošniška družba, delovna etika), ki oblikujejo institucije.
Finančne težave so poleg vojn najpogostejši vzrok propadanja družb. Če so institucije naravnane tako, da družba zapravlja na račun prihodnjih generacij, je to slab obet. Nevzdržne francoske javne finance leta 1788 so usodno vplivale na revolucijo, saj je šlo kar 62 odstotkov davčnih prihodkov za odplačilo dolgov.
Finančne krize na Zahodu so bile vedno njegov kronični problem in tako je tudi danes. Ali ob hkratnem vzponu Azije to pomeni, da se bliža konec poltisočletne prevlade Zahoda? Glede na Fergusonove ugotovitve je to povsem mogoče, če Zahod ne bo spremenil nekaterih stvari in premagal sedanje krize.
Civilizacija je prvo Fergusonovo delo, prevedeno v slovenščino, veliko pozornost svetovne javnosti je med drugim vzbudil tudi s knjigo Vzpon denarja. Z njegovimi stališči nekateri tudi polemizirajo, češ da so prokolonialna –, a jih ob bogastvu podatkov in zgodbi, ki jo z njimi tvori, bralec zlahka odmisli.
