Tiskane izdaje
Umreti, ko že več ne utegneš. Križem kražem nič ne lažem, le modrujem in sprašujem. Rekli, zapisani uvodoma, odpirata miselni in nesmiselni svet, zaobjet v osebah z imeni Gerta Kuper ter dr. Janez Drnovšek.
Marko Zorko, izvedenec, ki se je kalil na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je od leta 1988 uporabljal glasilo Komunist za svoje slogovne oblike, ki novinarsko sporočanje spremene v lastno nasprotje. Glasilo, ki je imelo v svojem okolju tudi nekakšno posebno poročevalko, je bilo namreč specializirano režimsko trobilo, a le za nekatere.
V družbeno-ekonomski politični formaciji, ki je izgubljala formo, se je takšno glasilo lahko obdržalo le z vztrajnim objavljanjem bolj ali manj blagih oblik korektur sistema, ki ga je predstavljalo. In kaj posebna poročevalka počne s skrivnostnimi zapiski osebe, s katero je omenjena družbena forma prešla v naslednjo obliko?
Na takšno, zgodovinsko in sploh tehtno vprašanje delno odgovarja piska spremne besede Jedrt Jež Furlan, ko o Marku Zorku zapiše: »Zanimale so ga vse teme, politične in nepolitične, pozornost pa je vedno najprej usmeril k (umazanim) podrobnostim človeške narave.«
Skrivni dnevnik namreč obravnava obdobje, ki je bilo tudi prelomno. Izpostavlja razgiban čas v življenju osebe med zrelimi štiriinštiridesetimi leti in šestinštiridesetimi. Pravzaprav so zapiski zaznamki, pri katerih je še najpomembnejši tisti, ki nosi datum 12. 5. 1995.
Pravzaprav sta dva zapisa. Kajti tisti dan je bil poseben dan. Rojstni dan. Predsednikov. Marko Zorko, ki je več kot zgolj domnevni zapisovalec, je tako ponudil zrcalo samodržstvu, ki ga lahko predstavlja odtujenost oblasti.
Za prestavitev v čas, v katerem se raziskovalno novinarstvo ukvarja s podobnimi temami, kot se je legendarni šumijevec Marko Zorko, je priporočljivo prebrati uvodnik izpod tipkovnice Alija Žerdina Herezija, bolj resnična od resničnosti.
»Marko Zorko je torej kronist sestopa z oblasti.« S takšno mero preprostosti pisec uvodnika v dvodelno knjigo označi zunajzgodovinsko obdobje. Gre za obdobje, ko se menjava oblast, za obdobje, v katerem sicer ni brezvladja, a je volivsko vrenje tako močno, da se presihajoče menjujejo vloge voljenih in izvoljenih, tistih, ki volijo, in tistih, s katerimi se ponašajo vzporedne volitve; pa računsko in računalniško utemeljena predvidevanja, pa vabila, obljube, zagotovila in ostala politična sredstva vdirajo v javno-zasebni prostor.
