Knjiga tedna: Najemnik

Zgodba se dogaja skoraj dvajset let po razpadu Jugoslavije, leta 2007, v izmišljeni hrvaški vasi Gost, ležeči nekje v obmorskem zaledju, verjetno v Vojni krajini. To na videz bukolično mestece hrepeni po turistih, ki ga bodo odrešili bede, vendar teh ni veliko. Še tiste, ki pridejo, gledajo nekoliko postrani, še posebej, če se naselijo v hiši, ki ima tragično zgodovino, ki bi jo nekateri radi pozabili.

To se zgodi angleški družini. Kupili so si hišico na obrobju naselja in si jo želijo preurediti v počitniško bivališče. Na pomoč pri prenovi Lauri in njenima najstniškima otrokoma, radovedni Grace in vase zaprtemu Matthewu, priskoči sosed Djuro Kolak. Ta samotar, lovec in posebnež je tudi pripovedovalec zgodbe o ljudeh, ki so živeli in nekateri tudi preživeli v tem zadušljivem hrvaškem mestecu.

Britanska družina pri domačinih nehote zbuja spomine in mogoče pri kom celo slabo vest, Djuro Kolak pa vse to neguje in stopnjuje. Na plan privrejo zamolčane zamere, zavist in drobnjakarske užaljenosti, ki so v vojni prerasle v podlo zahrbtnost, izdajo in nečloveško okrutnost. Vsak je kriv za nekaj. Mnogi so si prilastili hiše, avtomobile, obleke in predmete izginulih sosedov, ljudi, s katerimi so svojčas delili žalost in veselje.

Besedo Gost je mogoče po angleško razumeti kot nekaj vmesnega med guest (gost) in host (gostitelj), lahko pa tudi kot ghost (duh). In ravno duhovi umrlih, tistih prebivalcev Gosta, ki niso jedli kruha, temveč hleb, in so hodili v pravoslavno cerkev ter so jih umorjene zmetali v bližnjo globel, strašijo ljudi slabe vesti.

Med branjem knjige se bralec sprašuje, kako lahko pisateljica škotsko-sierraleonskih korenin tako prepričljivo piše o naših vojnah na Balkanu, natančneje, o spopadih in njihovih posledicah na Hrvaškem. Smrt in bratomorna vojna sta ji blizu, ker je med drugim zaznamovana z umorom očeta zdravnika, ki je bil nekaj časa v vladi v Sierri Leone in je odstopil, ko je videl vso obširnost korupcije in pokvarjenost oblasti. Zaprli so ga in obesili kot izdajalca.

Aminatta Forna se je v prejšnjih delih lotevala afriških tem in je obravnavala podobne stvari.

Osebna bolečina ob kruti izgubi bližnjega, ki je prepuščen na milost in nemilost oboroženim zlobnežem, je v ospredju tudi v Najemniku. V tem romanu so gotovo najbolj srhljive podrobnosti, domače le tistim, ki smo živeli v Jugoslaviji. Avtorica jih je zbrala v številnih pogovorih z ljudmi v nekdanji Jugoslaviji ter tudi ob ogledu prizorišč etničnih spopadov na Hrvaškem.