Knjiga tedna: Vitez iz sedmih kraljestev

George R. R. Martin, Mladinska knjiga, Ljubljana 2014, prevod Boštjan Gorenc

Objavljeno
15. december 2014 15.37
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura

Ameriški pisatelj George R. R. ­Martin velja za kultnega avtorja pustolovskih romanov, njegova­ dela oboževalci dobesedno požirajo,­ ne glede na to, da so njegove knjige res debeli izdelki. Najbolj znan je kot avtor sage Pesem ledu in ognja. S televizijsko serijo Igra prestolov se je njena popularnost razširila tudi med občinstvo, ki običajno ne prebira debelih bukev.

V Vitezu iz sedmih kraljestev so v ospredju tri povesti o klativitezu Dunku in njegovem oprodi Eggu. Dogajanje je postavljeno v stoletje pred dogajanjem v Igri prestolov. Zmajska rodbina Targaryen je trdno na železnem prestolu, čeprav je še nedavno potekala državljanska vojna med pravorojenimi in pankrtskimi potomci zmajevega kralja, med pripadniki rdečega in črnega zmaja.

Dunk, krepak, dobrosrčen in ne preveč bister mladenič, se po smrti starega viteza, ki je bil njegov oproda, odloči postati klativitez, saj ga je njegov gospodar povitezil. Na turnirju naleti na nenavadnega dečka Egga, ki se mu ponudi v službo. Pred njima je obilica pustolovščin, mamljivih ponudb mičnih gospa, krvavih spopadov, zarot, izdajstev in priseg zvestobe.

George R. R. Martin se precej opira na prvi moderni roman, Bistroumnega viteza Don Kihota iz Manče, v katerem se prav tako ne preveč bister klativitez odpravi dogodivščinam naproti. Tam je glas razuma oproda Sančo Pansa, tu pa za Dunkovo prizemljenost skrbi njegov oproda Egg, o katerem se hitro izkaže, da ni samo tisti, za kogar se je predstavljal.

Vitez iz sedmih kraljestev je skorajda običajen pustolovski roman s srednjeveško tematiko. Magičnosti je v zgodbah malo, le toliko, da pritegne ljubitelje fantazijske literature.

Teh si je George R. R. Martin z leti nabral zelo veliko, nekateri so celo tako fanatični, da mu grozijo, da ne sme umreti, dokler ne bo dokončal sage Pesem ledu in ognja. Ta se je začela kot tetralogija, potem se je širila in po zadnjih avtorjevih načrtih naj bi postala septalogija.

Ko smo že pri njegovih oboževalcih – slovenski oboževalci so mu priskutili podpisovanje knjig. Ko je leta 2011 ob izidu Vranje gostije, četrte knjige iz sage Pesem ledu in ognja, obiskal Slovenijo, je kar osem ur potrpežljivo podpisoval knjige. Slovenije tako nikoli ne bo pozabil, kajti pri nas je sklenil, da bo prenehal maratonska ­podpisovanja.

Prevod Boštjana Gorenca, sicer mojstrskega poznavalca fantazijske literature, je pravi presežek, kajti moral je ne le slediti jezikovno zahtevnemu izvirniku, temveč tudi narediti marsikatero novo ­slovensko besedo.