Tiskane izdaje
Middlemarch je veliki britanski roman
Londonski Guardian poroča o anketi, ki jo je nedavno izvedla britanska nacionalka BBC: enainosemdeset literarnih kritikov z vsega sveta – brez britanskih – so poprosili, da sestavijo seznam desetih po njihovem mnenju najboljših britanskih romanov in se potem odločijo imenovati največjega.
Rezultati, čeprav ne dokončni in zveličavni, so za otoško publiko intrigantni, med prvo deseterico sta le dva pisatelja, Charles Dickens in William Makepeace Thackeray, nastopata s štirimi knjigami, ostalo so romani petih pisateljic: svet je spregovoril in za številko eno določil viktorijansko mojstrovino George Eliot Middlemarch (za slovenski prevod »študije provincialnega življenja« je v prevodu Maje Sužnik letos poskrbela založba Miš), na drugem in tretjem mestu je pristala Virginia Woolf z romanoma K svetilniku in Gospa Dalloway, na četrtem je Dickens z Velikimi pričakovanji, na petem Charlotte Brontë z Jane Eyre, sledijo Dickens s Pusto hišo, Emily Brontë z romanom Viharni vrh, Dickens z Davidom Copperfieldom, na devetem mestu je Frankenstein Mary Shelley, na desetem pa Thackeray s Semnjom ničevosti.
Izbor se zdi, kot so zapisali v londonskem časniku, eklektičen in intriganten, saj so na širšem seznamu tako sodobni avtorji, kot sta Hanif Kureishi, Zadie Smith in Ali Smith, nobelova nagrajenca William Golding in V. S. Naipaul, in dolg niz klasikov, od Jane Austen, Henryja Fieldinga, Laurenca Sterna, Daniela Defoa prek Lewisa Carrolla in J. R. R. Tolkiena do Grahama Greena, Georga Orwella, Juliana Barnesa, Salmana Rushdieja in Kazua Ishigura. Dela pisateljic, ugotavlja Guardian, zavzemajo skoraj štirideset odstotkov seznama stotih romanov, komentator BBC pa ugotavlja, da se zunanjim opazovalcem britanska literarna pokrajina zdi mnogo bolj ženska kot otoškim.
Zakaj je na prvem mestu Middlemarch? Kritik Wall Street Journal Sam Sacks je prepričan, da je to »največji socialni in psihološki roman, kadarkoli napisan v angleščini«, pisatelj George Scialabba pa je dodal, da je zadnji stavek romana »morda najbolj ganljiv stavek v vsej britanski prozi.«
Pisatelji za pisatelja
Za kitajskega pesnika in aktivista Liuja Xiaoboja, čigar stol je bil na podelitveni slovesnosti Nobelovih nagrad leta 2010 v Oslu prazen, saj je od leta 2008, ko je bil obsojen na enajst let, v ječi, so se ob sedmi obletnici kaznovanja zavzeli številni pisatelji in na kitajske oblasti naslovili apel, naj ga spustijo na svobodo. Liujeva soproga Liu Xia je od leta 2010, kljub temu, da ni bila nikdar obsojena, prisiljena živeti v hišnem priporu.
Mednarodna pisateljska organizacija Pen International je sodelovala s podpisi avtorjev, med katerimi sta tudi Margaret Atwood, Ian Rankin, Elif Shafak, Yann Martel, nova predsednica Pen International Jennifer Clement in dosedanji predsednik John Ralston Saul.
Maratonsko branje Vojne in miru
V organizaciji pra-pra-pravnukinje Leva Nikolajeviča Tolstoja Fyokla Tolstaja so prejšnji četrtek, ob koncu ruskega leta literature, na moskovski radijski postaji Majak (pa tudi na nacionalni televiziji in na spletni strani voinaimir.com) izvedli šestdeseturni bralni maraton, v katerem je po dve, tri minute odlomke iz Vojne in miru bralo več kot tisoč tristo bralcev, od politikov, igralcev, pisateljev in športnikov do povsem običajnih bralcev iz več kot tridesetih mest.
Med njimi so bili tudi režiserja Andrzej Wajda in Andrej Končalovski, direktor Boljšoj teatra Vladimir Urin in parlamentarka Valentina Matvienko.
»Tolstoj druži vso deželo, nič manj kot državna meja ali skupna valuta, on je ena od najbolj pomembnih ruskih blagovnih znamk« je prepričana Fekle Tolstaja. »Ker je moj priimek Tolstoj mi je najbrž dovoljeno reči, da je Vojna in mir ruska knjiga številka ena. Ne pravim tega le zaradi svojega priimka, Tolstoj je nekaj posebnega za vsakega Rusa. Meni govori o ljubezni, o tem, kako mladi odraščajo, in starejša ko sem, več filozofskega najdem v romanu.«
Za bralni projekt se je po njenih besedah prijavilo več kot šest tisoč ljudi, izbranim kandidatom so dopustili branje do treh minut. Medijem je Tolstaja prejšnji teden razlagala, da je njena družina precej velika, le v Rusiji živi okrog štiristo članov družine Tolstoj, a tudi v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Braziliji in Franciji, in brali so tudi Tolstoji od tam.
Tolstaja je sicer letos organizirala še en velik projekt, digitaliziranje celotnega Tolstojevega opusa, vključno z dnevniki in korespondenco, pri katerem je brez plačila sodelovalo več tisoč prostovoljcev.
